Glavkom je očesna bolezen, ki je zaradi počasnega poteka brez težav za bolnika dobil ime tudi tihi uničevalec vida. Če ga ne odkrijemo dovolj zgodaj, lahko napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu, kar je brez ustreznega zdravljenja tudi pogost vzrok za slepoto.
»Glavkom je kronična napredujoča degenerativna motnja vidnega živca, ki povzroča značilne poškodbe vidnega polja. Brez ustreznega zdravljenja lahko bolniki celo oslepijo – pravzaprav je glavkom drugi najpogostejši vzrok za slepoto, in kar je najbolj pomembno: je nepovraten,« je novinarski konferenci, ki je potekala pod okriljem Sekcije za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu, povedala oftalmologinja izr. prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike UKC Ljubljana in predsednica Sekcije za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Bolniki z napredovalim glavkomom vidijo samo del celotne slike. Ko bolezen napreduje, je območje, ki ga vidijo, vse manjše.
Svetovna zveza za glavkom ob svetovnem tednu glavkoma poudarja slogan Svet je lep, ohrani vid.
»Izredno pomembno je, da glavkom dovolj zgodaj odkrijemo. Na voljo imamo namreč zdravljenje, s katerim lahko preprečimo ali vsaj močno vplivamo na potek bolezni, torej da ne pride do hudih okvar vidnega živca, ki bi povzročile hudo slabovidnost ali celo slepoto. Vse to je še zlasti pomembno, če je glavkom prisoten na obeh očeh, saj primarna oblika glavkoma lahko prizadene obe očesi. Glavni vzrok slepote ali hude slabovidnosti zaradi glavkoma je to, da bolniki prepozno pridejo k zdravniku – to je najpomembnejši dejavnik tveganja za slepoto,« je pojasnil oftalmolog izr. prof. dr. Tomaž Gračner z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor. »Na srečo lahko zdravljenje pri številnih bolnikih ustavi nadaljnjo škodo. Torej: prej ko postavimo diagnozo glavkom, več vida lahko ohranimo in znižamo tveganje za slepoto,« je povedala prof. dr. Cvenkel.
Kdaj na pregled vida, da preprečimo glavkom?
»Izredno pomembna je družinska anamneza: če je glavkom v družini v prvem kolenu, torej ga imajo starši, smo bolj ogroženi za razvoj bolezni, v takih primerih svetujemo pregled okoli 35. leta. Ljudje, ki glavkoma nimajo v družini, pa naj pregled vida opravijo okoli 40. leta oziroma takrat, ko potrebujejo očala za branje. V nadaljevanju pa ob rednih kontrolah vida,« je svetovala prof. dr. Cvenkel. Priporoča res temeljit pregled vida: »Samo meritev očesnega tlaka ne zadošča. Visok očesni tlak je sicer eden od pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj glavkoma, ni pa diagnostični kriterij. Pregled vida naj bo torej skrben: poleg meritve očesnega tlaka in mikroskopskega pregleda še dober pregled očesnega ozadja in če je kaj sumljivega na izgledu živca, tudi preiskava vidnega polja.«
Koliko ljudi z glavkomom je v Sloveniji?
»Ker približno 50 odstotkov bolnikov sploh ne ve, da imajo glavkom, ne vemo točno, koliko jih je v Sloveniji. Ocenjujemo, da tudi pri nas približno polovica primerov glavkoma ostane neodkrita. Na podlagi različnih študij ocenjujemo, da ima v populaciji od 40 do 80 let glavkom približno od 2,5 do 3 odstotkov ljudi. Po 80. letu pa se pogostost bolezni zelo poveča, ocenjujemo, da jih je med 8 in 12 odstotki,« je povedal prof. dr. Gračner. Dodal je, da je glavkom enako pogost pri obeh spolih. »V Sloveniji tako kot tudi sicer v razvitih državah kar precejšen delež bolnikov lahko oslepi, ker bodisi prepozno pridejo k zdravniku ali pa slabo sodelujejo pri zdravljenju,« opozarja prof. dr. Gračner. Breme glavkoma je še večje zato, ker hudo vpliva na kakovost življenja, saj ga lahko zelo okrni. Bolniki na primer izgubijo vozniško dovoljenje in se morajo predčasno upokojiti, saj zaradi izgube vida ne morejo opravljati svojega poklica. Po podatkih Svetovne zveze za glavkom se dobršen del bolnikov z glavkomom (med 13 in 30 odstotki) sooča z anksioznostjo, med 11 in 25 odstotki bolnikov pa z depresijo.
Po podatkih Svetovne zveze za glavkom je med bolniki z glavkomom ob koncu njihovega življenja slepih na eno oko dobrih 24 odstotkov, na obe očesi pa 10,6 odstotka. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da glavkom skupno povzroči 8 odstotkov vseh primerov slepote. Glavkom je najpogostejši vzrok za nepovratno slepoto, ki bi jo lahko preprečili.
Število ljudi z glavkomom na svetovni ravni danes ocenjujejo na približno 80 milijonov, Svetovna zveza za glavkom pa zaradi staranja prebivalstva pričakuje porast števila bolnikov, in sicer naj bi leta 2030 glavkom po vsem svetu imelo kar več kot 95 milijonov ljudi.
V Sloveniji so na voljo vsa zdravljenja glavkoma
Prof. dr. Tomaž Gračner je pojasnil, da zdravljenje glavkoma poteka z zniževanjem očesnega tlaka: »Tako upočasnimo potek bolezni. Doseči želimo tak potek bolezni, da se vid slabša tako, kot bi se sicer pri staranju, torej da ni dodatnega slabšanja zaradi visokega očesnega tlaka. Očesni tlak znižujemo s kapljicami, z lasersko terapijo ali operativno – odvisno, koliko moramo znižati tlak. To je odvisno od tega, kako huda je bolezen, pri kako visokem tlaku se je razvila, koliko let življenja ima bolnik še pred seboj … Ko s kapljicami in z lasersko terapijo ne znižamo dovolj očesnega tlaka, se odločimo za operacijo, s katero tekočino iz očesa speljemo po drugih poteh, pod veznico ali skozi kanalčke. Za operacijo se odločimo tudi pri zelo napredovali bolezni.«
»V Sloveniji so na voljo vsa zdravljenja glavkoma, ki so odobrena v Evropi. V zadnjem času prihajajo na trg novosti v nekaterih novih zdravilih, ki jih odobrila tudi Evropska agencija za zdravila (EMA). Gre za zdravila, ki niso bistveno bolj učinkovita od zdravil, ki so trenutno prva izbira. Verjetno se obeta več minimalno invazivne kirurgije glavkoma, ki je v ZDA vse bolj razširjena, vendar pa manj zniža očesni tlak kot klasična operacija za glavkom. Imamo tudi možnosti zdravljenja najbolj zahtevnega glavkoma,« je prof. dr. Cvenkel poudarila dobre možnosti zdravljenja glavkoma v Sloveniji.
Za uspešnost zdravljenja pa je izredno pomembno sodelovanje bolnika. »Bolniki morajo razumeti bolezen in predvsem vedeti, da poteka potuhnjeno in da bodo z napredovanjem bolezni izgubili vedno več vidne funkcije,« je dejala prof. dr. Cvenkel.
Več tudi v prispevku Petre Medved na 1. programu Radia Slovenija.