Na NIJZ ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu izpostavljajo, da bi se vsak posameznik moral naučiti dobrih slušnih navad in skrbeti za zaščito svojega sluha. Prekomernemu hrupu bi se morali čimbolj izogibati, saj škoduje našemu zdravju in počutju, negativno pa vpliva tudi na okolje. Izpostavljeni smo mu ves čas, tako doma, kot tudi v delovnem okolju in v prostem času.
Živimo v svetu hrupa
V delovnem okolju, doma, v prostem času, povsod okoli nas je hrup. Njegovo moč najbolj občutijo tisti, ki delajo v lesni in kovinski industriji, zaposleni v barih, glasbeniki, kakor tudi učitelji in vzgojitelji.
Glasnost merimo z decibeli. Običajen pogovor v mirnem prostoru znaša približno 60 decibelov, prometni hrup pa okoli 80 decibelov - to je mejna vrednost, ki je za človeško uho še znosna in še ne prizadene sluha. Izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov, kot je denimo zvok sokovnika ali kosilnice, ki traja več kot osem ur dnevno, pa lahko negativno vpliva na počutje. Ogroženi so že v vrtcih in šolah, kjer hrup dosega tudi 100 decibelov.
Zaščita pred hrupom
Pred hrupom se zaščitimo tako, da najprej zmanjšamo raven hrupa ali glasnosti pri samem viru. Če to ni mogoče, poskrbimo za primerne protihrupne ograje, ki zmanjšajo raven hrupa, preden ta doseže bivalna območja. Tako na NIJZ kot tudi v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) svetujejo tudi uporabo osebne zaščitne opreme, kot so zaščitne slušalke in ušesni čepki.
Po vsaki izpostavljenosti visokim ravnem hrupa je priporočljivo vsaj nekaj časa preživeti v mirnem in tihem okolju, saj se lahko na ta način nastale poškodbe še popravijo, sicer pa lahko pride tudi do trajnih poškodb sluha.
Na NIJZ ob letošnjem dnevu ozaveščanja o škodljivosti prekomernega hrupa poudarjajo, da bi se moral vsak posameznik zavzemati za zakonodajne spremembe za zmanjšanje hrupa v svoji skupnosti, se naučiti zdravih slušnih navad in s tem ščititi svoj sluh.
Posledice prekomernega hrupa
Po navedbah NIJZ izpostavljenost glasnemu hrupu lahko povzroči vznemirjenost, motnje spanja, poškodbe sluha ter poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Lahko vpliva tudi na naše vedenje in povzroči agresijo. Pojasnili so, da med drugim povečuje raven stresa in tesnobe, kar lahko vodi tudi do prebavnih težav.
Mladi in hrup
"Otroci in mladi so v današnjih časih posebej izpostavljeni izgubi sluha, ki nastane zaradi izpostavljenosti hrupu oziroma preglasni glasbi, tudi zvokom kakšnih računalniških igric, tako da je v določenih evropskih državah, kjer so naredili raziskave, izguba sluha, ki nastane zaradi izpostavljenosti preglasni glasbi oziroma zvokom računalniških igric, pri otrocih kar 15 odstotna," ob letošnjem dnevu ozaveščanja o škodljivosti hrupa pravi Nina Božanić Urbančič, dr. med. spec. otorinolaringologije na UKC Ljubljana.
Da lahko preglasna glasba poškoduje sluh, opozarja tudi pevec Adi Smolar: "Priznam, da sem si nekoliko uničil ušesa zaradi tega, ker so na odru zelo glasni monitorji, in če je preveč tega, potem se z leti to tudi malo poslabša. Tako da nenehno slišim rahlo zvonjenje v ušesih. To zdaj zadnja leta. Ampak me je to izučilo do te mere, kajti moj sin igra bobne pri punk skupini oziroma punk rock skupini in je vse fante, ki igrajo, pregovoril in jih prepričal, da uporabljajo čepke za ušesa. Tako da vsem mladim glasbenikom vedno znova priporočam, naj preventivno poskrbijo tudi za svoje slušne sposobnosti, tako da se ne prepustijo tistim zvokom brez čepkov."
Dr. Nina Božanić Urbančič pa dodaja: "Do izgube sluha zaradi izpostavljenosti preglasni glasbi oziroma hrupu lahko pride že po enkratni izpostavljenosti ali kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti hrupu oziroma preglasni glasbi. Po enkratnih dogodkih večkrat opažamo dvig praga sluha, se pravi kot nekakšen občutek zamašenosti v ušesu, in pojav tinitusa. Do tinitusa tudi pride kot posledica izpostavljenosti hrupu oziroma je to eden izmed opozorilnih znakov, ki kaže na to, da čutnice v notranjem ušesu trpijo."
Tinitus je zvok, ki ga oseba, ki ga ima, sliši v glavi oziroma v ušesih, njegovega vira pa ni v okolici. Največkrat je tinitus posledica okvare sluha, se pravi 80 odstotkov ljudi, ki ima okvaro sluha, ima tudi tinitus. To pomeni piskanje, šumenje in brnenje v ušesih, ki opozarja, da je s sluhom nekaj narobe.
ZDGNS: pomen sprejetja novega pravilnika poklicnih bolezni
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu so se na Zvezi društev gluhih in naglušnih razveselili, da bo 1. maja začel veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki so ga čakali več kot trideset let. Šele s tem pravilnikom smo dobili tako napisan dokument, da je mogoče odkriti poklicne bolezni, med katerimi je ena izmed najbolj pogostih prav izguba sluha oziroma naglušnost.
Slovenija v nasprotju z drugimi evropskimi državami več kot trideset let ni imela predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek priznavanja poklicnih bolezni. To je v praksi pomenilo, da tisti delavci, ki so poklicno zboleli, niso mogli uveljavljati pravic, ki bi jim jih sicer zagotavljala zakonodaja. Med najpogostejšimi poklicnimi boleznimi je tudi izguba sluha oziroma naglušnost. Letos je bil 24. februarja podpisan nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki bo stopil v veljavo s 1. majem. Ta na novo določa poklicne bolezni, dela, pri katerih se pojavljajo poklicne bolezni, pogoje, v katerih se bolezni štejejo za poklicne, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Pravilnik kot poklicno bolezen priznava tudi gluhoto in naglušnost.
"Šele s tem pravilnikom smo dobili tako napisan dokument, da je mogoče odkriti poklicno bolezen. Od delavca pa je odvisno, ali se bo odločil, da gre v verifikacijo svoje bolezni kot poklicne ali ne. Odločitev je torej njegova. Pri tem mu lahko pomaga katerikoli zdravnik: njegov osebni zdravnik ali specialist medicine dela, v primeru naglušnosti pa sum, da je diagnoza delavca pogojena s poklicno izpostavljenostjo, lahko izrazi tudi avdiolog," je pojasnila dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.
Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je poudaril, da Zveza odločitev ministrstva pozdravlja: "Zveza je izredno vesela, da je minister podpisal pravilnik o poklicnih boleznih, kajti po več kot desetih letih naporov so bili tako uslišani vsi klici glede problematike, ki je bila vrsto let preslišana."
Naglušnost kot poklicna bolezen
Pri določanju naglušnosti kot poklicne bolezni se bo po novem pravilniku preverjala dolžina in intenzivnost izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu. Če bo delavec sumil, da je njegova naglušnost posledica izpostavljenosti na delovnem mestu, bo izpolnil obrazec, ki je na voljo na spletu. Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa bo interdisciplinarna skupina strokovnjakov izvedla verifikacijo poklicne bolezni, komisija pa bo pregledala vsa dokazila o preteklih delovnih mestih in meritve izpostavljenosti hrupu na delovnih mestih. Tako se bo lahko potrdil sum na poklicno bolezen.
Podpis pravilnika je po mnenju ZDGNS mejnik, ki daje poseben poudarek ustrezni in dosledni zaščiti sluha na delovnem mestu, prepoznavanju in določanju poklicnih bolezni ter zavedanju, da je čutilo sluh neprecenljivo in da za zaščito in ohranitev sluha lahko največ naredimo prav sami.