Med drugim priporoča vzpostavitev enotnega postopka določanja statusa teh študentov, da bi dosegli enako obravnavo v primerljivih položajih.
Zagovornik načela enakosti se je s priporočili odzval na predlog pravilnika o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu, ki je v javni obravnavi. Kot so navedli v sporočilu, naj bi bilo s sprejetjem pravilnika tudi študentom z invalidnostmi zagotovljeni vključujoče terciarno izobraževanje in ustrezni pogoji za uspešno dokončanje študija, kot to predvideva zakon o visokem šolstvu. Po tem imajo študenti s posebnimi potrebami pravico do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa in pravico do prilagoditev izvajanja študijskih programov.
Po zakonskih določbah naj bi način izvrševanja teh pravic določneje urejal pravilnik, ki ga sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo. Sprejetje takega pravilnika je predvideno tudi zato, ker pogoje za pridobitev posebnega statusa študenta in pravic, ki iz tega izhajajo, določajo posamezni visokošolski zavodi z lastnimi statuti in drugimi akti. Odsotnost enotne ureditve pa povzroča, da je lahko isti študent z določeno invalidnostjo na eni ustanovi upravičen do posebnega statusa, na drugi pa ne, so zapisali pri zagovorniku.
Zagovornik je zato, kot so spomnili, maja 2021 ministrstvu priporočil sprejetje tega pravilnika, da bi tako zagotovili enako obravnavo gluhih študentov. V aktualnih priporočilih pa je opozoril, da je predlog pravilnika vsebinsko presplošen.
Zagotavljanje nediskriminatorne obravnave študentov
Za zagotovitev nediskriminatorne obravnave študentov z invalidnostmi je zagovornik priporočil, naj bodo v pravilniku predvsem jasno opredeljeni vsi ključni pojmi, denimo kaj so primerne prilagoditve, kdo bo odgovoren za uvedbo prilagoditev ter za zagotovitev pripomočkov in tolmačev.
Po oceni zagovornika bi morali biti v pravilniku med drugim določeni tudi postopki pridobivanja statusa študenta s posebnimi potrebami, vključno z navedbo meril in upoštevnih dokazil pri odločanju, ter možnosti in načini ukrepanja glede odločitev v postopkih in v primerih, ko izobraževalne ustanove ali posamezni predavatelji določenih priznanih prilagoditev ne bi želeli uvesti.
Zagovornik je opozoril še, da lahko po trenutni zakonski ureditvi študenti z invalidnostmi pridobijo različne statuse pri uveljavljanju različnih pravic, saj so pravice urejene v različnih zakonih in drugih predpisih. Zato je ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije priporočil vzpostavitev enotnega postopka določanja dejanskega statusa študentov s posebnimi potrebami glede na vrsto in stopnjo invalidnosti ali oviranosti, da bi tako dosegli enako obravnavo vseh študentov v primerljivih položajih.