Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Slovenci se radi pohvalimo, da imamo kakovostno pitno vodo. Pa je to res? Odgovore boste dobili v današnji oddaji Koda.
Prebivalce občin Bled, Gorje, Radovljica in Žirovnica je marca razburilo odlaganje odpadkov v neposredni bližini vodovarstvenega območja Ovčja jama na Pernikih, ki je glavni vir pitne vode za več kot 24.000 ljudi. To je eden najčistejših in najbolj kakovostnih virov pitne vode v državi, pravijo strokovnjaki, pa vendar so morali vodo s tega zajetja zaradi fekalnega onesnaženja že pred nekaj leti začeti klorirati. Ekipo Kode, ki je Pernike obiskala skupaj s članoma Društva za varstvo okolje, se je lastnik zemljišča lotil s krampom. A nasilje nad okoljevarstveniki in novinarji ne spremeni dejstva, da je območje Pernikov neposredno povezano z zaledjem vodnega vira Ovčja jama. Tako je pokazal hidrogeološki poskus. Ne le z vidika vodnega vira, ampak tudi zaradi lastnosti kraške pokrajine v Triglavskem narodnem parku, je kakršnokoli deponiranje odpadnega materiala na Pernikih po mnenju hidrogeologa strokovno neustrezno. Z ministrstva za okolje so sporočili, da je inšpektor podjetju, ki je navažalo sporno zemljino, odredil odstranitev zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki iz dejavnosti. Inšpekcija pa je tudi ugotovila, da vodni vir v bližini Pernikov ni ogrožen zaradi odlaganja gradbenega materiala. Kaj se skriva pod gradbenim materialom, sicer ni znano. Osnutek dolgo pričakovane uredbe o vodovarstvenih območjih za to območje pa bo, napovedujejo, pripravljen do poletja.
Je Ministrstvo za okolje dober skrbnik virov pitne vode?
Kako je bilo z dolgoročnim ohranjanjem vodnih virov v letih 2016 in 2017, je preverilo tudi Računsko sodišče in varuha vodnih virov, to je ministrstvo za okolje in prostor, nekoliko okrcalo. Revizorji so še posebej opozorili, da so 3 vodna telesa v slabem stanju, med njimi tudi tista v južni Dravski dolini. V njih so našli preveč nitratov in določenih pesticidov. Danes naj bi bilo stanje v Dravski dolini, kot kažejo podatki in zagotavljajo pristojni, že boljše, voda pa zdravstveno ustrezna. »Začeli so sistemsko delati na tem, da se zagotovi dovolj zbirnih jam za gnojevko, da se ta analizira in da se zelo kontrolirano sipa na kmetijske površine. Pri nas pa pravzaprav gremo v to smer, da ko je gnojevke preveč, gre za odlaganje in ne za gnojenje,« pojasni vodja enote za vode in tla v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano dr. Nataša Sovič. Niso pa samo nitrati in pesticidi tisti, ki onesnažujejo vodne vire. Kaj vse konča v vodi se najlepše vidi na čistilni napravi v Dogošah. »To so predvsem derivati goriv, odpadna olja, zdravila, fitofarmacevtska sredstva, tudi droge,« pojasni direktor podjetja Aqusystems Leon Lozar. Zadnja tri leta so še posebej pozorni na prisotnost antibiotikov in analgetikov. Medtem ko lahko slednje relativno dobro odstranijo, antibiotikov ne morejo. Vse tisto, kar na napravi ne morejo izločiti, steče naprej. »Ljudje ne odvajajo vseh odpadnih voda na čistilno napravo, še vedno so tukaj greznice. Ne smemo pa pozabiti na pomemben vir onesnaženja, in to je živinoreja. In ta gnojevka, tudi živali zdravimo z zdravili, ki končajo direktno na kmetijskih površinah in posledično tudi v podzemni vodi,« še pojasni Sovičeva. Prav to so izpostavili tudi revizorji, pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov ter opozorili, da z monitoringom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki lahko obremenjujejo vode zaradi človekove dejavnosti.
Več v oddaji Koda
Po podatkih računskega sodišča, ki je revidiralo učinkovitost ministrstva za okolje pri ohranjanju virov pitne vode, je kemijsko stanje 18 podzemnih virov dobro, slabo je treh: v Savinjski, Dravski in Murski kotlini.Kaj to pomeni za zdravje ljudi, ki živijo na teh območjih? Najbolje nadzorovani sistemi za oskrbo s pitno vodo oskrbujejo več kot 1,8 milijona ljudi, za sedem odstotkov ali 140.000 oseb še vedno ne vemo, kakšno vodo pijejo. Največ prebivalcev brez monitoringa je na Koroškem, v Savinjski in Podravski regiji.Kdo bi moral poskrbeti za ustrezen nadzor pitne vode tudi v tem primeru? Kdo je krivec za to, da prihaja do mikrobiološke, zlasti fekalne, onesnaženosti vode? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 7.maja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.