Konec lanskega leta se je v CUDV-ju Črna na Koroškem izvedelo, da naj bi zdaj že nekdanja zaposlena uporabnike oškodovala za več tisoč evrov, čeprav o znesku direktorica zavoda ne želi govoriti.
Uporabniki se morajo pogajati za svoj denar
Nad skrbniki oseb z oviranostmi naj bi nadzore opravljali centri za socialno delo. Skrbniki morajo enkrat letno oddati tudi poročilo o porabi finančnih sredstev. Pogosto so uporabniki prepuščeni pogajanjem z zaposlenimi, s katerimi skupaj načrtujejo porabo denarja. Andreja Rafaelič s Fakultete za socialno delo pove, da mora uporabnik, če dobi denar od zaposlenega, ki skrbi za njegova sredstva, prinesti račun, kaj je kupil in podobno, da se poraba lahko regulira. "Zagotovo pa je to instrument, ki odvzame moč uporabniku," ob tem poudari.
Bremeni jih plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a ne vse
Direktor socialnovarstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl pravi, da vsem po plačilu oskrbnine pripada žepnina, a višjo imajo tisti, ki prejemajo socialno pomoč. Tisti s pokojnino morajo namreč plačati dodatno zdravstveno zavarovanje in jim po tem plačilu ostane na mesec zgolj slabih 100 evrov. "Tisti, ki nimajo pokojnine in imajo socialno podporo, dobijo 126 evrov, a imajo plačano dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz proračuna, zato jim ta denar ostane," razloži.
Težave tudi zaradi pomanjkanja kadra
Finančna shema je sicer v vsakem zavodu urejena drugače, za vse pa naj bi veljalo transparentno zapisovanje prihodkov in odhodkov uporabnikov. Tudi država ima kontrolni sistem, a tu je še človeški dejavnik. V. d. direktorice CUDV-ja Radovljica Helena Kos opozarja: "Riziko je v zadnjem času že v tem, ker ne moremo izbirati kadra, ampak smo veseli, če sploh pride kdo k nam v službo. Zato se hitro lahko najde tudi kdo, ki ima zle namene."
Strokovnjaki opozarjajo, da je treba spremeniti tudi odnos do oseb z oviranostmi. Treba jih je vzeti iz okvirja nesposobnih in jim dovoliti tudi možnosti za napake.