Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA pojasnili, da je osebna asistenca v skladu z zakonom o osebni asistenci pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih zaradi vrste in stopnje invalidnosti ne more izvajati sam. Gre za opravila in dejavnosti, ki jih vsakodnevno potrebuje doma in zunaj doma, da lahko živi neodvisno in aktivno in da je enakopravno vključen v družbo.
Za pridobitev osebne asistence mora oseba potrebovati pomoč najmanj 30 ur tedensko, saj se osebna asistenca šteje kot pomoč uporabniku v primeru najtežjih invalidnosti, so navedli.
Starejši od 65 let ne more dobiti osebne asistence
Dodelitev pravice do osebne asistence je po navedbah ministrstva odvisna od posameznika, saj se upoštevajo njegove specifične potrebe, sposobnosti, želje in življenjske razmere. Vlagatelj, ki je starejši od 65 let, pa po trenutno veljavnem zakonu o osebni asistenci ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice.
Strokovno mnenje komisije Inštituta za socialno varstvo o obsegu ur in vrsti storitev osebne asistence je obrazloženo glede na dejansko stanje pri uporabniku, ki ga komisija ugotovi na osebnem pogovoru na uporabnikovem domu, so dodali na ministrstvu.
Pri tem se zavedajo pomena ustrezne obrazložitve strokovnih mnenj. Le tako bo namreč strokovni delavec na centru za socialno delo razumel to mnenje, vlagatelj pa izdano odločbo. Glede na to so skupaj z Inštitutom za socialno varstvo in Skupnostjo centrov za socialno delo Slovenije že začeli pogovore.
Centri imajo težave s strokovnimi mnenji
Strokovni delavci centrov za socialno delo, ki izvajajo naloge na področju zakona o osebni asistenci, so skupnost centrov za socialno delo opozorili na določene težave pri mnenjih komisij, so za STA potrdili v skupnosti. To po njihovem pojasnilu otežuje "izdajo konkretiziranih in ustrezno obrazloženih odločb v skladu z zakonskimi določbami".
"Centri za socialno delo v svojih odločbah na podlagi prejetih mnenj ne morejo jasno obrazložiti, zakaj je posameznik upravičen do osebne asistence oziroma zakaj mu pripada določeno število ur na teden ali zakaj mu ta pravica ne pripada," so nezadovoljni.
V javnosti razlika med osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo ni znana
Na Inštitutu za socialno varstvo, katerega komisije pripravljajo strokovna mnenja, medtem ugotavljajo, da v javnosti ni znana razlika med osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo. "Pričakovanja, da osebna asistenca predstavlja nego in skrb, niso v skladu s tem, kar nalaga zakonodaja," je za STA izpostavila direktorica inštituta Barbara Kobal Tomc.
Osebam, ki potrebujejo nego, so po njenih besedah namenjene storitve dolgotrajne oskrbe in storitve pomoči na domu, ki jo ureja zakon o socialnem varstvu. Skladno z zakonom o dolgotrajni oskrbi pa se zaenkrat izvaja zgolj storitev oskrbovalca družinskega člana. S 1. julijem pa se bo začela izvajati tudi dolgotrajna oskrba na domu, je spomnila. Razliko med storitvami dolgotrajne oskrbe in osebno asistenco je pojasnila na primeru iz vsakdanjega življenja. Tako denimo osebi v okviru storitev dolgotrajne oskrbe hrano pripeljejo na dom, pri osebni asistenci pa osebni asistent pomaga uporabniku pri pripravi hrane po uporabnikovih navodilih.
Hkrati je poudarila, da je skladno z zakonom o osebni asistenci pristojnost izvedenskega organa na inštitutu zgolj ugotavljanje potreb po storitvah osebne asistence, in ne ugotavljanje potreb po drugih storitvah.
Sodna praksa pa po njenih besedah opozarja tudi, da o pravicah odloča organ, ki izda odločbo o pravici do osebne asistence. Na prvi stopnji je to center za socialno delo, v primeru pritožbe pa pristojno ministrstvo.
"Izvedensko mnenje je le eden izmed dokazov, ki se jih zbere v postopku odločanja," je izpostavila.
Nenazadnje je spomnila na revizijsko poročilo računskega sodišča iz leta 2024, po katerem je bilo izvajanje osebne asistence od 1. januarja 2021 do 30. junija 2023 delno učinkovito. Opozorili so, da ima zakon o osebni asistenci več nejasnih določb.
Starejšemu invalidu iz Maribora bo pomagal mariborski CSD
V javnosti je bil v zadnjih tednih izpostavljen primer starejšega invalida brez obeh nog iz Maribora, ki so mu zavrnili vlogo za osebno asistenco. Zdaj mu bo pomagal Center za socialno delo (CSD) Maribor. Za obisk so se že dogovorili. Skupaj bodo poiskali oblike pomoči, ki jih najbolj potrebuje, so zagotovili za STA.
Moški lahko denimo odda vlogo po zakonu o dolgotrajni oskrbi za pravico do oskrbovalca družinskega člana. "Ta pravica je namenjena tistim, ki potrebujejo pomoč pri vseh oz. večini življenjskih opravil," je opomnila direktorica centra Marjana Bravc. Prav tako lahko dobi pomoč na domu, ki jo v Mariboru izvaja Center za pomoč domu. Nenazadnje lahko odda vlogo za dodatek za pomoč in postrežbo, pri katerem pa postopek vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
"Če se bo odločil za katero od storitev, mu bomo pomagali, da do nje čim prej pride," je svoj odgovor sklenila Bravc.