Dokumentarni film Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije prikazuje eno najdaljših, a najbolj pomembnih prizadevanj gluhih za vpis pravice do uporabe znakovnega jezika v slovensko ustavo. Odstira tudi razvojno pot slovenskega znakovnega jezika v šolstvu.
Osebne izpovedi odkrivajo, kako je prepoved rabe maternega jezika v izobraževanju zaznamovala gluho jezikovno manjšino. Nagrado je v imenu Zveze gluhih in naglušnih Slovenije sprejel predsednik zveze Mladen Veršič, ki se je vsem ustvarjalcem za njihovo delo zahvalil in še enkrat poudaril, da je Slovenija v zadnjih letih naredila velik korak za izboljšanja položaja gluhih. "Slovenija je 5. država v Evropi in 12. država na svetu, ki ima znakovni jezik vpisan v ustavo. Želim, da bi tudi drugim državam to uspelo in da bi jih bilo vedno več."
Vitaya Bhaskaran, hčerka gluhih staršev, povezovalka programa na Deaf Expo in tolmačka znakovnega jezika, si želi, da bi lahko slovenski film 62.a predvajali tudi na njihovi televiziji. "Ko smo videli vaš film, so se mojim učencem orosile oči. To je ganljiv film, ki pojasni vse. Kar se mi je zgodilo v otroštvu, sem lahko videla v tem filmu. Gre le za eno razliko: zelo ste dobri v odčitavanju z ustnic. To vam gre čudovito. To mi je bilo všeč. Ta film bi rada spet videla. Upam, da ga bomo lahko predvajali na našem kanalu in ozaveščali gluhe Indijce, ki se že tri leta borijo za vpis indijskega znakovnega jezika v ustavo, pa jim do zdaj to še ni uspelo."
Sekretar Zveze društev in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je počaščen, da je na filmskem festivalu za gluhe na Deaf Expo zmagal film Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, s katerim je Slovenija predstavila pot slovenskega znakovnega jezika od prepovedi do vpisa v ustavo. "Veseli smo, da je glavno besedo v filmu imela gospa Meri Möderndorfer, saj je prav ona spremljala rojstvo in ideje vse do vpisa znakovnega jezika v najvišji akt države."
"To je pomembna zmaga za Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, saj daje posebno priznanje njihovi produkciji. Nenazadnje je tudi zame kot avtorja posebna čast, da sem lahko spremljala tako pomemben proces, kot je vpis znakovnega jezika v ustavo. Ta nagrada odmeva širše. Ključno je, da se znakovni jezik razvija še naprej in da imajo gluhi enake možnosti pri izobraževanju. Nenazadnje pa takšne nagrade oziroma filmi dajejo poseben glas skupnosti teh pravzaprav skoraj nevidnih invalidov," je povedala scenaristka filma Tina Grošelj.
Film je namenjen gluhim, še bolj pa vsem drugim - sosedom, prijateljem sodržavljankam in sodržavljanom. Na žalost gluhi namreč ne zasedajo mest odločanja, niti tistih, ki se tičejo njihove lastne usode, je prepričan Marko Kumar Murč. "Morda bomo s spremembo ustave kmalu dobili več gluhih pravnic in pravnikov, zdravnic in zdravnikov, ekonomistk in ekonomistov, morebiti celo poslank in poslancev. In ko bo napočil ta čas, ne bomo več govorili o odrinjeni manjšini. Kot je rekla ena izmed vodilnih bork za pravice gluhih Meri Möderndorfer, pa je pot do tam še dolga. Mislim, da se lahko Indijci tudi iz našega primera nekaj naučijo oziroma jim lahko naša izkušnja pomaga. Gluha skupnost v Indiji, ki je ogromna, si seveda želi, da bi njihov jezik vpisali v ustavo." Gluha novinarka in tudi nastopajoča v filmu Valerija Škof verjame, da si bodo tudi v drugih državah želeli pogledati film, ki daje upanje za prvi korak k vpisu znakovnega jezika v ustavo. Naglušnemu snemalcu Sašu Letonji film seveda pomeni ogromno: "Zakaj? Verjamem namreč, da bo ta film mnogim ljudem po svetu pomagal hitreje priti do vpisa znakovnega jezika v ustavo."