Organizatorji shoda Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije si namreč prizadevajo za spremembo zakona o volitvah v državni zbor na način, da se zagotovi uresničevanje 29. člena konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanje diskriminacije zaradi invalidnosti. Sodišče namreč ob postavitvi posameznika pod skrbništvo posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
V praksi je tako v nepravdnem postopku volilna pravica najpogosteje odvzeta polnoletnim državljanom z intelektualno oviranostjo, težavami v duševnem zdravju ali demenco. Načrtno targetiranje določene skupine ljudi za ocenjevanje, ali je "sposobna" razumeti pomen, namen in učinke volitev, je diskriminatorno in v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami. Število odvzemov volilne pravice narašča in trenutno že presega 3500 oseb, so v sporočilu za javnost zapisali v Društvu za kulturo inkluzije.
V okviru festivala inkluzije Igraj se z mano je v ponedeljek, 29. maja, potekal shod Gibanja za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo. Prizadevanja za odpravo te "diskriminatorne ureditve" so podprli tudi nekateri politiki, med drugim predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, evropski poslanec Milan Brglez ter predsednik DS Marko Lotrič.
Klakočar Zupančič je menila, da je čas, da se Slovenija pridruži drugim razvitim zahodnim državam, ki volilne pravice ne jemljejo, ne glede na to, ali je morda osebi odvzeta poslovna sposobnost oz. ali je oseba postavljena pod skrbništvo. "Volilna pravica je ustavna pravica in menim, da se kot taka ne more odvzeti," so povzeli njene besede.
Brglez je prav tako podprl prizadevanja za spremembo obstoječega zakona in izrazil pričakovanje, da bo sprememba implementirana še pred evropskimi volitvami, ki bodo junija prihodnje leto.
Jasna Murgel iz Zveze Sonček pa je opozorila, da bi skladno z določili ustave Slovenija to volilno pravico morala zagotoviti vsem svojim državljanom. Poudarila je, da ustava ne določa, da bi se ta pravica lahko odvzela osebam z invalidnostjo, kot to veleva zakon o volitvah v državni zbor.
Pot do odprave te diskriminatorne ureditve ne bo lahka, saj je za sprejem zakona potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, so zapisali. Kot so dodali, bo to vprašanje na tematski seji 20. junija obravnaval odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Shod so podprle številne nevladne organizacije ter neparlamentarna stranka Vesna, so še navedli.
Prizadevanja organizatorjev zborovanja za uresničitev člena konvencije in spremembo zakona je podprl tudi državni svetnik, predsednik komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic, so sporočili iz DS.