Naslovnica knjige Neslišni zvoki dleta. Na levi strani je fotografija kiparja Ivana Štreklja, moškega z brčicami in s klobukom na glavi. Na desni strani je naslov, zapisan tudi v kretnjah. Foto: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Naslovnica knjige Neslišni zvoki dleta. Na levi strani je fotografija kiparja Ivana Štreklja, moškega z brčicami in s klobukom na glavi. Na desni strani je naslov, zapisan tudi v kretnjah. Foto: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

Slikanica izpod peresa pisateljice Aksinje Kermauner Štrekljevo življenje in delo predstavlja osebam s slušnimi težavami. Vsebuje tudi povezave do videoposnetkov v slovenskem znakovnem jeziku.

Avtorica besedila Aksinja Kermauner je na predstavitvi povedala, da je v knjigo vključila vse tisto, kar se ji je zdelo pomembno za predstavitev kiparja. Pri podatkih pa je izhajala iz monografije Petre Rezar, edine monografije o Štreklju. Dejala je, da je je želela predstaviti bogastvo ustvarjalnega duha kiparja, o katerem je bilo doslej le malo znanega.

Osebe z slušnimi težavami lahko vsebino berejo s pomočjo risb kretenj, za katere je poskrbel gluhi akademski slikar Nikolaj Vogel.

Spremno besedo h knjigi je prispevala Mateja Breščak, tudi soavtorica razstave Kipar Ivan Štrekelj (1916–1975), ki je v Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra. V sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije so v galeriji ob izbranih umetninah iz stalne zbirke in razstavnih projektih pripravili tudi videoposnetke s predstavitvami umetnin v slovenskem znakovnem jeziku.

Že 18 prilagojenih knjig

Knjiga je izšla v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih z Ministrstvom za kulturo v okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku. Kot je povedala koordinatorica projekta Aleksandra Rijavec, so od leta 2014, odkar projekt poteka, izdali 18 knjig, vse pa imajo določeno povezavo z gluhimi in naglušnimi. Napisane so tudi v lahko berljivi tehniki in z večjimi črkami.

»Knjiga je namenjena vsem, ki so tako ali drugače povezani s slovenskim znakovnim jezikom, in tistim, ki ga želijo spoznati. Na izviren način združuje knjižni jezik z znakovnim jezikom, osebam z izgubo sluha nudi razumevanje vsebine, bogatenje besednega zaklada v slovenskem znakovnem in knjižnem jeziku ter zbližanje s knjigo. Polnočutnim ljudem pa ponuja možnost, da odkrivajo čudovito drugačnost in kompleksnost sveta ter kulture gluhih, ko se vživijo v kretnje in slovenski znakovni jezik,« je koordinatorka projekta Aleksandra Rijavec zapisala v spremni besedi knjige o gluhem kiparju Ivanu Štreklju.