Bolniki s Parkinsonovo boleznijo hodijo čez prehod za pešce v bližini Maximarketa v Ljubljani. Dve osebi v rokah držita kos blaga, na katerem je napis TREPETLIKA. Fotografija je z ene od akcij društva Trepetlika ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni iz prejšnjih let. Foto: MMC RTV SLO
Bolniki s Parkinsonovo boleznijo hodijo čez prehod za pešce v bližini Maximarketa v Ljubljani. Dve osebi v rokah držita kos blaga, na katerem je napis TREPETLIKA. Fotografija je z ene od akcij društva Trepetlika ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni iz prejšnjih let. Foto: MMC RTV SLO

Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni evropska združenja bolnikov pozivajo politike, odločevalce in zdravstvene organizacije, naj priznajo gospodarski, družbeni in kulturni vpliv te neozdravljive bolezni ter jo prepoznajo kot v svetu najhitreje rastoče nevrološko stanje.

Simptomi Parkinsonove bolezni in vpliv na življenje

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje. Glavna značilnost bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar vodi do pomanjkanja dopamina v možganih. Bolezen se po navadi pojavi pri starosti okoli 60 let in nekoliko pogosteje prizadene moške kot ženske.

Parkinsonova bolezen lahko vpliva na številne vidike vsakodnevnega življenja in globoko posega v kakovost življenja. Bolezen spremeni življenje, čeprav ga neposredno ne ogroža. Bolniki namreč potrebujejo vedno več pomoči za običajne vsakodnevne aktivnosti.

Simptome pri tej bolezni delimo na motorične in nemotorične. Glavni motorični simptomi so tresenje, mišična togost, upočasnjeno gibanje, izguba ravnotežja in drugi. Osebe s Parkinsonovo boleznijo pa lahko občutijo tudi več kot 40 nemotoričnih simptomov, kot so prebavne motnje, težave z mehurjem, nespečnost, zamegljen vid in drugi.

Zdravljenje Parkinsonove bolezni

Zdravljenje Parkinsonove bolezni poteka z blaženjem simptomov s kombinacijo zdravil, terapij in kirurškim zdravljenjem. Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije se število invalidnih oseb in smrti bolnikov s to boleznijo povečuje hitreje kot pri kateri koli drugi nevrološki bolezni.

Skladno s tem poziva vse države, da sistematično pristopijo k reševanju nastalih trendov rasti obolelih za Parkinsonovo boleznijo in pristopijo k uvajanju ukrepov za upočasnitev te bolezni. V Sloveniji je k izdelavi tega dokumenta pristopilo društvo Trepetlika in ga predstavilo strokovni javnosti, ministrstvu za zdravje in združenju organizacij pacientov, so v sporočilu za javnost zapisali v društvu.

Dogodki na svetovni dan Parkinsonove bolezni, 11. aprila 2023

V okviru svetovnega dne bo v Ljubljani potekal posvet o Parkinsonovi bolezni, ljubljansko Tromostovje pa bo osvetljeno z rdečo barvo, ki predstavlja simbolno barvo Parkinsonove bolezni in rdečega tulipana. Popoldne pa bo predstavnike društva Trepetlika sprejela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.