Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Ekipa oddaje Posebna ponudba bo danes vzela pod drobnogled reformo pokojninskega sistema, ki bo začela veljati leta 2020.
Slabo leto je minilo, odkar je država predstavila Belo knjigo o pokojninah. Z reformo pokojninskega sistema, ki bo začela veljati leta 2020 in bo upokojitveno starost zvišala na 67 let, naj bi zagotovili dostojne pokojnine vsem generacijam, obenem pa poskrbeli za vzdržnost pokojninske blagajne. Pa bo reforma res dosegla želeni učinek? Že zdaj na tisoče upokojencev živi pod pragom revščine, mladi, na katere bo reforma najbolj vplivala, pa v prihodnost zrejo s pesimizmom. Številni v to, da jim bo država na stara leta zagotovila dostojno pokojnino, ne verjamejo. Njihov pesimizem ni neutemeljen. Razmere na trgu dela so za mlade vse prej kot rožnate, številni so samozaposleni ali se preživljajo z drugimi oblikami prekarnega dela. Ob tem si plačujejo minimalne prispevke za socialno varnost, saj več kot to preprosto ne zmorejo. Poglejmo primer. Barbara Koselj je pred petimi diplomirala na Višji šoli za turizem, nato pa iskala zaposlitev. Pred dvema letoma so ji jo ponudili v enem izmed blejskih hotelov. A le pod pogojem, da si uredi status samostojnega podjetnika: »Ker vsi moramo živeti od nečesa, sem takrat odprla S.P. in se jim pridružila. Sicer je šlo le sezonsko delo, čez zimo je bilo pa samo za tiste delavce, ki so bili ves čas pri podjetju.« A tudi ko ni sezone, mora Barbara v pokojninsko in zdravstveno blagajno vplačati dobrih 300 evrov mesečno, kar velikokrat ne zmore.
Dvomi, da bo pokojnino sploh dočakala
»Zagotovo bi morala vsaj že dvakrat zapreti S.P., a na srečo še vedno prebivam pri starših, ki me tudi finančno podpirajo. V najboljših mesecih mi ostane 400, morda 500 evrov. V najslabših pa nič,« pravi Barbara in dvomi, da bo pokojnino sploh kdaj dočakala. »Ob številu prekarnih zaposlitev, ki jih imamo v Sloveniji, mnogi mladi res ne verjamejo več v to, da bodo nekoč dočakali pokojnine. Sploh zato, ker mlad človek, ki se na trg delovne sile poda nekje pri 27 letih, bi moral, če želi doseči 40 let delovne dobe, neprekinjeno delati do 67. leta. To pa ob fleksibilni situaciji na trgu delovne sile, kjer mladi iz danes na jutri lahko izgubijo zaposlitev, ko težko načrtujejo svojo prihodnost za nekaj mesecev v naprej, kaj šele za nekaj let, ne moremo verjeti, da bodo mladi 40 let neprekinjeno delali in ne bodo vmes izgubili zaposlitve,« opozarja Borut Brezovar iz Sindikata prekarnih delavcev. Država je v zadnjih letih močno spodbujala odpiranje S.P.jev, njihovo število se v zadnjih letih vztrajno povečuje. V večini primerov gre za enoosebne S.Pje, ki ne zaposlujejo in v pokojninsko blagajno vplačujejo minimalne prispevke. »To pa ne pomeni le osebnega problema za te posameznike, ki bodo najverjetneje prejemali zelo nizke pokojnine, temveč pomeni tudi sistemski problem za državo, ki bo na nek srednji rok imela težave pri zagotavljanju denarja za zdravstvo in pokojnine,« je prepričan Brezovar.
Kaj prinaša bela knjiga
Zagotoviti dostojne pokojnine vsem generacijam in obenem poskrbeti za vzdržnost pokojninske blagajne, sta glavna cilja, ki ju zasleduje bela knjiga o pokojninah, predstavljena lansko pomlad. »Znotraj bele knjige je več možnih kombinacij, tako glede upokojitvene starosti, glede načina izračunavanja in višine pokojnine, ampak bistvo je to, da se upokojitvene starosti prilagajajo prihodnjim geografskim trendom,« pojasni dr. Andraž Rangus z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z drugimi besedami to pomeni postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let in podaljšanje najugodnejšega zaporedja let za izračun pokojnine z zdajšnjih 24 na 34 let. Na ministrstvu želijo z reformo zagotoviti povezanost med vplačanimi prispevki in višino pokojnin. »In vzpostaviti razmerje med prvim, dokladnim, temeljnim sistemom, ki bo še naprej temeljni sistem, in drugim, naložbenim stebrom, ki naj bi v prihodnosti tudi pridobival na določenem pomenu,« še doda Rangus. Do uveljavitve pokojninske reforme naj bi prišlo s 1. januarjem 2020. Ukrepati bi bilo treba takoj, opozarja ekonomist Matej Lahovnik in opozarja, da pokojnina Slovenca s povprečno plačo trenutno ob upokojitvi ne doseže niti praga revščine: »Glede na to, da dve tretjini zaposlenih prejemata nižje prejemke od povprečne plače, pomeni, da sistem praktično producira reveže.«
Daljšanje dobe za izračun pokojnine bo te še dodatno znižalo
Pri Zvezi svobodnih sindikatov, kjer se ne strinjajo z višanjem upokojitvene starosti, v odzivu na belo knjigo o pokojninah med drugim trdijo, da bo daljšanje dobe za izračun pokojnine te še dodatno znižalo in se pri tem sklicujejo na zadnjo reformo. »Takrat je bilo dokazano, da se pokojninska osnova, če se podaljša na 34 let, zniža za 10 do 11 odstotkov. Ko začnete seštevati različne elemente, ki jih bela knjiga prinaša, ugotovite, da na koncu je vedno nižja pokojnina,« opozarja Lučka Bohm iz ZSSS. Rangus pa dodaja, da je namen pokojninskega sistema doseči ciljno višino pokojnine za vse bodoče generacije upokojencev. Ta ciljna višina je 70 odstotkov nadomestnega dohodka. Pri 1000 evrih plače to torej pomeni 700 evrov. A država bi morala bistveno več pozornosti nameniti drugemu in tretjemu pokojninskemu stebru, meni Lahovnik, ki sicer dvig upokojitvene starosti vidi kot neizbežen, podaljševanje obdobja za izračun pokojnine pa kot pravično: »Mislim, da bi moral iti sistem v smeri spodbujanja drugega in tretjega stebra oziroma večjih olajšav za varčevanje mladih, druga stran je pa demografski sklad, kjer mora biti država toliko razumna, da vanj naloži nek denar za reševanje bodočih težav.«
Več v oddaji Posebna ponudba
Na tisoče mladih vsako leto z enosmerno vozovnico odhaja iz Slovenije. Kdo bo sploh polnil pokojninsko blagajno, če se bo trend odseljevanja nadaljeval? Služba za nedoločen čas je za mlade danes pogosto nedosegljiv luksuz, država pa - tako se zdi - spodbuja negotovo samozaposlovanje, namesto, da bi več časa posvetila ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Kam nas vodita trenutni izobraževalni sistem in delovna zakonodaja? Pokojninska reforma po mnenju sindikatov ne bo uspešna, če mladim in ostalim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom, sploh ob dejstvu, da se osnova za račun pokojnine iz 24 daljša na 34 let. Že načrtujete, kako nabrati dobrih 34 let? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovarjali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 7. februarja ob 17.25 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.