Pred dobrim letom je Nogometna zveza Slovenije (NZS) izpeljala prvi zvočni opis nogometne tekme slovenske reprezentance, ki je takrat odigrala tekmo v ligi narodov. Do zdaj je bilo zvočno opisanih šest tekem, pri vseh pa je svoj glas posodil novinarski kolega z Vala 202 in Radia Koper Sandi Škvarč. Po povratnih informacijah in lastnem razmisleku o zvočnem opisovanju pravi, da se še vedno uči: "Na začetku sem bil v kar precejšnji dilemi, kako predstaviti tekmo. Bal sem se, da če se bom preveč posvečal stvarem na igrišču, to ne bo dobro sprejeto, vendar so me sami posamezniki na stadionu opozorili, da želijo ravno to: da želijo vedeti, kaj se dogaja na igrišču, kakšne so barve dresov igralcev, kakšne transparente so razvili navijači, tudi pri prekrških ni dovolj, da je določen igralec naredil prekršek nad drugim igralcem, temveč je pomembno tudi, kakšen je bil prekršek, kako je nogometaš zaustavil svojega nasprotnika, kje je žoga, kako jo je nogometaš udaril žogo. To so tiste podrobnosti, ki jih zanimajo. Počasi se učim, vendar razumem, da želijo, da sem jaz njihove oči."
Več kot desetletje zvočnega opisovanja na evropskih stadionih
Mednarodna nogometna federacija FIFA zvočne opise tekem ponuja od svetovnega prvenstva 2010 v Južni Afriki, Združenje evropskih nogometnih zvez UEFA pa od evropskega prvenstva v Avstriji in Nemčiji leta 2008. Po podatkih Lindsay Bywood, Inme Pedregose, Barry Ginley in Alison F. Eardley v letos objavljenem članku "Should radio commentary learn from audio description to create a richer experience for audiences who cannot see the match?" zvočne opise v Evropi ponujajo še številni klubi in reprezentance v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Poljski, Veliki Britaniji in Ukrajini. Vse od maja 2019 zvočne opise nogometnih tekem na stadionu San Siro ponuja tudi italijanski klub AC Milan v okviru svojega projekta "San Siro za vse". Člani MDSS Nova Gorica so na obvestili, da te tekme obiskujejo že vrsto let.
V Sloveniji so zvočno opisovanje tekem v okviru Nogometne zveze Slovenije začeli pred dobrim letom. Daniel Videtič, koordinator projektov družbene odgovornosti, pravi: "Združenje evropskih nogometnih zvez UEFA podpira številne projekte za vključevanje različnih skupin, med njimi tudi oseb z okvaro vida. Zato UEFA že dlje časa na klubskih in reprezentančnih ravneh uvaja zvočne opise tekem. Pred letom dni smo se tudi na NZS odločili, da to poskusimo. Na začetku smo najeli opremo in začeli poskusen zvočni opis na tekmi lige narodov, kjer je bilo približno 30 oseb z okvaro vida. Začeli smo samostojno, na spletu smo pogledali, kako to delajo v tujini, nekaj gradiva smo dobili tudi pri UEFI oz. uporabniških organizacijah."
Škvarč natančneje opisuje osnovne principe zvočnega opisovanja nogometnih tekem: "Ves čas zbiram povratne informacije. Od radijskega ali siceršnjega komentarja se razlikuje v tem, da komentiraš celotno tekmo. Pri radijskem prenosu je komentiranje celotne tekme prevelik zalogaj za poslušalce, zato je vmes treba dodati glasbo, predvsem pa je treba opisovati, kaj se dogaja na samem igrišču, na robu igrišča. Recimo podatki, ki jih niti kamere ne vidijo: reakcije trenerjev, stvari, ki se dogajajo na tribunah, ko kakšni navijači vstanejo, ko začnejo spodbujati igralce, ko razvijejo kakšen transparent. Predvsem pa sama igra, pomembno je, kje je žoga, kakšna je akcija. Tudi denimo opisovanje igralcev, če je kdo posebej visok ali če ima bujno frizuro. Zelo pomembno je tudi, da poslušalci slišijo rezultat neke akcije, npr. žoga je šla mimo, žoga je zadela prečko. Morda lahko kakšno reč povem tudi za nazaj, ko žoga že odide z igrišča, da akcijo bolje razumejo, če mi čas tega prej ni dopuščal. Predvsem pa mislim, da takrat, ko se zgodi akcija občinstva, takrat morajo tudi poslušalci zvočnega opisa vedeti, kaj se je zgodilo." Videtič dodaja: "Že na izrazu obraza vidiš, da so zadovoljni, da jim zvočni opis tekmo drugače pričara in jih vidiš, da so kot eno, zlijejo se z drugimi gledalci, navijajo ob golu, vstanejo in so del navijaške skupnosti."
Timotej Skledar je bil na večini tekem: "Bil sem na štirih tekmah. Super je, tudi opisovalec je vedno boljši. Vedno bolje opisuje dogajanje na stadionu, vedno bolje začutimo občutje na stadionu. Navijamo. Vemo, kaj se dogaja na igrišču, na televiziji pa denimo govorijo vse drugo, se zapletajo z različnimi statistikami. Mene zanima predvsem to, kje je žoga, kdo jo ima, kam potuje, kako je bilo s prepovednim položajem, za koliko metrov je žoga zgrešila gol, je bilo to nekaj centimetrov ali dva metra. Statistika mene recimo sploh ne zanima, to si lahko kadarkoli pogledam na internetu. Tudi v prihodnje bom z veseljem hodil na tekme, ki bodo zvočno opisane." Škvarč dodaja: "Statistika je mašilo in se mu poskusim izogniti. Vendar ko pade kakšen zadetek oz. ko je menjava določenega igralca, je primerno, da povemo tudi kaj o njem. Drugače pa: sama statistika ni pomembna, saj je vse že na spletu." Škvarč priznava, da je od uporabnikov zvočnega opisa večidel prejel le pohvale, tako da si še vedno želi komentarjev, s katerimi bi svoje zvočno opisovanje še izboljšal. "Morda je to zato, ker na tem področju orjemo ledino," je dodal.
Daniel Videtič, koordinator projektov družbene odgovornosti pri NZS-ju, pravi, da so se za zdaj odločili, da bodo z zvočnimi opisi opremili vsako reprezentančno tekmo, o razširitvi na klubsko raven pa še ne razmišljajo: "Nismo aktivni le pri zvočnem opisovanju, temveč tudi na drugih področjih. Pred nekaj tedni nas je denimo obiskala Mednarodna športna organizacija slepih IBSA. Predstavili so nam, kako poteka nogomet za slepe. Načrtujemo, da bi počasi začeli vaditi nogomet za slepe, nato pa tudi z reprezentanco. Če bi dobili bazo športnikov tudi na tej ravni, bi bilo verjetno tudi več slepih in slabovidnih obiskovalcev tekem. Takrat bi morda razmislili o prehodu tudi na klubsko raven, seveda s klubi, ki bi jih to zanimalo."