Bankrot več islandskih bank je pred nekaj leti potopil marsikateri proračun po vsej Evropi, malo zatem pa povzročil še nastanek romana Potopimo Islandijo Borisa Kolarja.
Redko se zavedamo, kako zahtevno je pisanje humorne literature. Sprožilec dogajanja v romanu Potopimo Islandijo je propad nekaterih islandskih bank pred nekaj leti, njihov bankrot pa je potopil tudi marsikateri proračun po vsej Evropi. Politični predstavniki manjšega nizozemskega mesta – "pestra biodiverziteta političnega ekosistema,” kot jih je označil pisatelj, ekolog in biolog Boris Kolar – se zato odločijo za maščevalno odpravo in se z odsluženim vlačilcem, še bolj odsluženim reševalnim čolnom in pozabljenim torpedom iz druge svetovne vojne odpravijo proti severu. Nastavkov za pomorsko avanturo s karikaturami občinskih veljakov ob nevsiljivem opozarjanju na okoljske in družbene spremembe je več kot dovolj. Sočnost pripovedi temelji na številnih podrobnostih, dobro razvit čut za opazovanje pa avtor kot zoolog potrebuje tudi s profesionalnega vidika, je med drugim povedal v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je.
Pisatelj Boris Kolar v svoji prozi povezuje duhovitost in burlesknost, aktualnost in bogato znanje in to je učinkovito združil tudi v romanu Potopimo Islandijo – izdala ga je založba Goga.
Katarina Mahnič je Kolarjevo besedilo v knjižni oceni, objavljeni v oddaji S knjižnega trga, opisala kot eksplozivno duhovit in na resnične dogodke in dejstva inteligentno naslonjen roman. "Potopimo Islandijo! lahko beremo za čisto, polnokrvno zabavo, lahko pa iz maščevalnega pohoda njegovih junakov tudi sami potegnemo kakšno dobro misel,” je še zapisala.
Boris Kolar je ekolog in ekotoksikolog v Nacionalnem laboratoriju za zdravje okolje in hrano v Mariboru, kot zunanji ekspert za okoljska tveganja deluje pri Evropski agenciji za zdravila v Amsterdamu. Bil je kolumnist Večera, v slovenskem literarnem prostoru se je pojavljal z redkimi objavami v literarnih revijah, poznamo ga predvsem po romanu Iqball hotel, ki je bil v ožjem izboru za nagrado kresnik (2009). Njegova besedila pripovedujejo o tesnem stiku z naravo, so svetla, predvsem pa izjemno duhovita.
Zvočna knjiga, ki jo predstavljajo v oddaji Odprta knjiga, je izšla v sodelovanju programa Ars, ZKP RTV Slovenija, Založbe Goga in JAK.