Predavatelji – strokovnjaki s področja šolstva in športa ter starši otrok invalidov – so izpostavili prednosti, ki jih šport prinaša mladim invalidom, svetovali, kako jih motivirati za šport, ter na konkretnih primerih dobrih praks prikazali, kako v izobraževalni program vključiti njim prilagojene aktivnosti.
Program Postani športnik, ki ga izvajata Zveza ŠIS-SPK in Lidl Slovenija, je zasnovan z namenom spodbujanja mladih invalidov k vključevanju v športne aktivnosti ter vzpostavljanja dolgoročnega sistema vključevanja mladih invalidov v šport. Obenem program krepi zavedanje o enakih možnostih in pomembnosti socialne vključenosti. Program se uresničuje prek številnih dejavnosti, kot so paralimpijski tabori za družine, projekt Odbito, paralimpijski športni dnevi po šolah in Parafest na URI Soča. Pod njegovim okriljem se izvajajo tudi strokovni posveti – brezplačni izobraževalni programi, namenjeni izobraževalnim ustanovam in vsem, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju prilagojenih športnih programov za mlade invalide.
"Program Postani športnik je eden od temeljnih stebrov za vključevanje mladih invalidov v parašport, in to ne le na tekmovalni, temveč tudi na rekreativni ravni. Spodbuja zdrav življenjski slog in socialno vključenost. Veseli me, da smo ga skupaj z Lidlom Slovenija pred nekaj leti uspešno zagnali in že beležimo konkretne rezultate – številni mladi invalidi so se že uspešno vključili v športne dejavnosti. Šport je nedvomno eden izmed mostov za socializacijo invalidov," je ob uvodu poudaril Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK.
Program podpirajo številni parašportniki, ki so s pomočjo športa našli svoje poslanstvo, se uspešno vključili v širšo družbo ter stkali nova prijateljstva. Svojo zgodbo je na posvetu delila tudi ambasadorka programa Lena Gabršček, kapetanka slovenske reprezentance v odbojki sede in koordinatorka projekta Odbito.
"Nikoli nisem potrebovala dodatne motivacije za šport – vedno sem bila navdušena športnica. Starša sta me vzgajala v duhu, da sem zmožna vsega. V osnovni šoli sem sodelovala pri številnih športih, med vrstniki, ki so me sprejemali kot sebi enako, pa se niti nisem zavedala svoje invalidnosti. A na neki točki sem si morala priznati, da sem drugačna – in da si kljub temu zaslužim enako obravnavo," je povedala Lena Gabršček.
Ključ do uspeha: sodelovanje in dobra organizacija
Pri vključevanju otrok z invalidnostjo v športne dejavnosti imajo pomembno vlogo tudi šole. Janez Počkaj, športni pedagog na OŠ Preserje, je na posvetu predstavil prilagoditve, ki so jih uvedli ob prihodu učenke Brine Rogelj.
"Pred prihodom Brine smo morali prilagoditi kar nekaj stvari – urediti dostopne sanitarije, namestiti dvigalo, zagotoviti primerne mize in vzpostaviti pogoje, ki so omogočali enakovredno vključevanje v šolske in športne aktivnosti. Pouk športa sem poskušal organizirati tako, da je bila Brina čim bolj vključena – med drugim sem prilagodil pravila določenih iger. Ključno vlogo so imeli tudi spremljevalci, brez katerih si marsičesa ne bi mogli privoščiti. Brina trenira standardne in latinsko-ameriške plese, je vedra deklica, ki živi polno življenje. Z učenci, kot je ona, je delo za učitelja resnično zadovoljstvo. Od Brine smo se veliko naučili," je povedal Počkaj.
Njena mama, Živa Rogelj, je dodala: "Veseli me, da so Brino že od samega začetka vključili v vse dejavnosti – tako v vrtcu kot v šoli. Za otroka je zelo pomembno, da se počuti sprejetega v svojem okolju. Brini šport izjemno koristi – s treningov se vrača polna energije, sproščena in pomirjena. Iskrena hvala šoli in vsem pedagogom za odlično sodelovanje."
Šport gradi pozitivno samopodobo
Pomen tesnega sodelovanja med šolo, starši in strokovnimi delavci je poudarila tudi Barbara Čokl, mama Matevža Čokla, ki ima artrogripozo – prirojeno, neprogresivno motnjo v razvoju mišic zgornjih in spodnjih okončin.
"Pri Matevžu nikoli nismo delali razlik – športne aktivnosti smo mu omogočili enako kot njegovim vrstnikom. Šport mu je pomagal postati bolj samostojen in samozavesten. Dokazal si je, da lahko z več truda doseže veliko. Starši smo pogosto tisti, ki v mislih postavljamo ovire – bojimo se poškodb in otroke zavijamo v vato. A prav je, da jih poslušamo, jih podpiramo in jim omogočimo športno udejstvovanje. Naša naloga pa je, da jim pri tem zagotovimo varno okolje," je pojasnila.
Matevžev učitelj športa, Aleš Koštomaj, je dodal, da brez odličnega sodelovanja in podpore staršev napredek ne bi bil mogoč.
Projekt Aktivno inkluzivno: za večjo socialno vključenost invalidov
Zveza ŠIS-SPK je v letu 2024 v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez začela izvajati projekt Aktivno inkluzivno. Namen projekta je vključevanje invalidov vseh starosti z različnimi oblikami invalidnosti v šport in redno telesno dejavnost, s poudarkom na socialni vključenosti.
"Zavedanje o pomenu redne telesne aktivnosti za ohranjanje zdravja je pomembno za vse, še posebej pa za invalide. V določenih okoljih se programi že uspešno izvajajo. Z Aktivno inkluzivno želimo razviti nove aktivnosti na lokalni ravni, ki bodo invalidom omogočile vključevanje v šport ter pestrejšo izbiro programov," je ob zaključku posveta povedal Aleš Šolar, vodja projekta.