Vabljeni na ogled enega najbolj gledanih slovenskih filmov Košarkar naj bo. Projekcija z zvočnim opisom za slepe in slabovidne bo b torek, 22. januarja 2019, ob 17. uri, v dvorani Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28 v Ljubljani.
Projekcija je namenjena slepim in slabovidnim ter njihovim spremljevalcem in vsem, ki jim s svojim delom pomagate premagovati vsakdanje ovire. Vstopnine ni, na dogodku zbrane donacije bodo namenjene Knjižnici slepih in slabovidnih.
Zaradi omejenega števila sedežev in velikega zanimanja za ogled filma je dobrodošla potrditev prisotnosti na elektronskem naslovu udelezba@t-2.si. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 21. januarja 2019.
Zvočni opis za slepe in slabovidne
Tehnika zvočnega opisovanja avdiovizualna dela približa tudi slepim in slabovidnim gledalcem. Zvočni opisovalec praznine med dialogi zapolni z opisom dogajanja v sliki, opisom junakov, okolice, vzdušja, barv … skratka vsega, kar nam pove slika in je v omejenem času mogoče prevesti v besede. Delo zvočnega opisovalca zahteva jezikovno spretnost, poznavanje filmskega jezika, dober čut za opazovanje in tudi za izluščenje bistvenih podatkov, ki pa jih mojster besede in opisovanja zna dopolniti tudi z zanimivimi podrobnostmi.Carmen L. Oven se z zvočnim opisovanjem ukvarja že nekaj let. Za TV Slovenija je opisala že številne filme, dokumentarce in druge oddaje in njenim opisom gledalci radi prisluhnejo. Svoje besedno mojstrstvo, dar za opazovanje in tudi smisel za humor je dokazala tudi pri opisovanju filma Košarkar naj bo. Zvočni opis Carmen L. Oven se odlično dopolnjuje z dialogi v filmu ter igrivo in nevsiljivo opisuje dogajanje v sliki.
Ker je delo zvočnega opisovalca precej neznano in tudi novo, boste pred projekcijo filma lahko prisluhnili kratkemu prispevku, v katerem bo Carmen L. Oven na kratko opisala delo zvočnega opisovalca ter povedala tudi kaj o izzivih, ki jih prinaša prevajanje slike v besedo.
Nekaj o filmu
Celovečerec Košarkar naj bo je posnet po enem najbolj priljubljenih knjižnih del za mlajše občinstvo, po istoimenskem romanu Primoža Suhadolčana iz leta 1994, za katerega je kar petkrat dobil nagrado moja najljubša knjiga. Gre za eno od tistih del, ki ne samo, da se zna približati mladim, pač pa jim prek duhovite, a tudi resne ter preproste, a prav tako večplastne zgodbe o "drugačnem" fantu, ki s športom vendarle najde svoje mesto v družbi, posreduje tudi nekaj osnovnih vrednot.
Košarkar naj bo je zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, tako je velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval, pravijo v filmu, ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, pri vseh šolskih in obšolskih dogodivščinah pa ga spremlja in spodbuja duhoviti prijatelj in menedžer Smodlak. Iz lene nerode počasi zrase zagrizen športnik, zvest prijatelj in privlačen fant. Pot velike spremembe otroka v mladostnika film prikazuje z razigranostjo, humorjem in naklonjenostjo ter predstavlja pozitiven pristop k otroškemu razmišljanju in ponuja upanje za vsakega učenca, da lahko s prizadevanjem uspe tako v šoli kot drugje.
Igralska zasedba
Suhodolčanovo razigranost in humor so odlično upodobili mladi igralci Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak) in Gaja Filač (Metka), v odraslih vlogah pa jih imenitno spremljajo Marko Miladinović (Salta), Gojmir Lešnjak Gojc (Tundra), Lado Bizovičar (Tini Trska) ter zaskrbljena starša Ana Maria Mitić in Matjaž Javšnik. Primož Suhodolčan je sodeloval tudi pri nastajanju filma, napisal je osnovo za scenarij, film pa je režiral Boris Petkovič.
Košarkar naj bo, ki žanrsko sodi v kategorijo mladinskih filmov o odraščanju, je mladostna in igriva, a obenem tudi resna pripoved o temah, kot so prijateljstvo, sprejemanje drugačnosti in tudi o tem, da se predanost tistemu, v kar verjameš, obrestuje.
Vabljeni na drugačno doživetje filmske umetnosti!
V. R.
