Na razstavi je na ogled 40 kipov, 16 del na papirju, 1 oljna slika ter fotografije 4 nagrobnikov in 3 javnih spomenikov, med katerimi je najbolj znan Spomenik talcem, ki že sedem desetletij stoji na robu ljubljanskega Tivolija in Rožne doline.
Ivan Štrekelj, ki je s to razstavo predstavljen v kontekstu generacije povojnih kiparjev, je pri kiparskem ustvarjanju uporabljal različne materiale: kamen, žgano glino, les, mavec, vosek in bron, a med svojim delom ni slišal udarca dleta ob kamen. Ivan Štrekelj je namreč pri sedmih letih zaradi meningitisa oglušel.
Kiparska pot Ivana Štreklja
Svojo kiparsko znanje je Ivan Štrekelj začel razvijati na Tehnični srednji šoli, kjer je bil njegov profesor za kiparstvo in rezbarstvo France Kralj. Leta 1938 je bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost v Beogradu. Študij je prekinil zaradi vojne in se vrnil v Ljubljano, kjer je delal v kamnoseštvu Kunovar na Žalah. Po vojni se je vpisal na ljubljansko likovno akademijo, nanj sta največji pečat pustila profesorja Frančišek Smerdu in Boris Kalin, kiparsko specialko pa je zaključil pri Borisu Kalinu. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je naredil svoja najboljša dela, kot pomočnik je pomagal drugim kiparjem, se poskušal preživljati z občasnimi naročili, a živel je v pomanjkanju. Pomagali so mu člani društva gluhih in kolegi umetniki, še posebej tesno je prijateljeval s kiparjem Stojanom Batičem.
Ivan Štrekelj je bil izrazit figuralik, predvsem je upodabljal dekliške, redkeje moške figure. Med najbolj izbrana dela sodijo ženski akti, pa tudi iz lesa v enem kosu izrezana kompozicija dveh deklet Ogrlica, iz marmorja izklesana Pralka las ter bronasti kip Poplava, ki smo ga izbrali za naslovno delo razstave. Gre za najlepše osebno izrazno delo Ivana Štreklja. Pogled na utapljajočo se deklico, ki si prizadeva zajeti zrak, vzbuja sočustvovanje. Iz njenega pogleda in mimike razprtih ust se čuti velika bolečina. Kip je bil razstavljen tudi na mednarodni razstavi gluhih umetnikov ob drugem svetovnem kongresu gluhih v Zagrebu leta 1955, avtor pa je zanj prejel pohvalne zapise tedanjih likovnih kritikov.
Ivan Štrekelj je imel med gluhimi pomembno vlogo
Bil je namreč intelektualec, akademski umetnik, ki se je poleg kiparjenja ukvarjal še s pisanjem člankov za glasilo gluhih in naglušnih in se ljubiteljsko ukvarjal z gledališčem.
Umrl je leta 1975 v tragični nesreči pri prečkanju železniške proge v Tivoliju.
Spremljevalni program razstave
V sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih so organizatorji razstave pripravili prispevke o življenju in delu Ivana Štreklja v slovenskem znakovnem jeziku. Ogledate si jih ob izbranih kipih na razstavi ali na spletni strani Narodne galerije.
Na voljo pa niso zgolj videopredstavitve del kiparja Ivana Štreklja, temveč tudi nekaterih drugih slovenskih in tujih umetnikov, ki so razstavljeni v Narodni galeriji.
Lahko pa se prijavite tudi na individualna vodstva in vodstva za zaključene skupine s tolmačem slovenskega znakovnega jezika v terminu po vaši izbiri. Vodstvu lahko sledi tudi kiparska ustvarjalna delavnica. Najava je potrebna vsaj tri delovne dni prej. Vodstva v slovenskem znakovnem jeziku in ustvarjalne delavnice za gluhe in naglušne so brezplačni. Prijavite se lahko na e-pošti dejavnosti@ng-slo.si