Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic je na srečanju v Državnem zboru predsedniku DZ Dejanu Židanu predstavil organizacijo, ki bo prihodnje leto obeležila 50 let delovanja, predstavniki zveze pa so v pogovoru med drugim izpostavili tudi potrebo po sistemski ureditvi financiranja prilagoditve stanovanjainvalidom. S tem vprašanjem sena Zvezi ukvarjajo že dolgo in za te namene zbirajo tudi donacije.
Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic je predsedniku Državnega zbora Dejanu Židanu na srečanju, ki je potekalo sredi tedna, uvodoma predstavil organizacijo, ki bo aprila prihodnje leto obeležila pol stoletja delovanja. Kot je pojasnil, zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev ter več kot tisoč članov z različnimi poškodbami na hrbtenjači, ki za življenje potrebujejo invalidski voziček. Zveza paraplegikov Slovenije poleg društvene dejavnosti načrtuje in izvaja tudi različne socialne programe. V pogovoru z Židanom so predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije tudi izpostavili, da bo s 1. januarjem 2019 v veljavo stopil Zakon o osebni asistenci, ki jim po besedah Daneta Kastelica pomeni predvsem »neodvisno življenje«, so v sporočilu za javnost zapisali v DZ. Zakon bo po besedah Špele Šušteršič razbremenil predvsem svojce, ki so paraplegikom pomagali pri različnih opravilih v domačem okolju. Z zakonsko ureditvijo bo namreč osebna asistenca postala pravica in bo omogočila svobodno življenje gibalno oviranih v svojem domačem okolju, česar pa v zavodih ne bi mogli uresničevati.
Ureditev stanovanja predstavlja velik finančni zalogaj
Predstavniki Zveze paraplegikov pa so tudi opozorili, da marsikdo kljub temu, da mu bo zakon omogočil osebno asistenco, ne bo mogel živeti v lastnem domu, saj svojega stanovanja nima prilagojenega potrebam invalidom. Zato je po besedah Špele Šušteršič vprašanje ureditve oziroma prilagoditve bivalnega okolja še vedno odprto. Ureditev stanovanja marsikateremu invalidu namreč predstavlja velik finančni zalogaj, je dejala Šušteršičeva. Pri tem je navedla primer, da za gibanje v domačem okolju paraplegik potrebuje klančino, in če je ni, mora marsikateri zato v dom. S tem vprašanjem se po besedah predstavnikov Zveze ukvarjajo že dolgo in za te namene zbirajo tudi donacije. Prepričani pa so, da je potrebna sistemska rešitev. Predsednik DZ je ob koncu srečanja podprl Zvezo paraplegikov Slovenije v njihovih prošnjah, saj, kot je dejal, najbolje vedo, kaj vse je potrebno, da se invalide opolnomoči.
Paraplegiki in tetraplegiki so se prvič organiziralileta 1969
Organizacija slovenskih paraplegikov in tetraplegikov je bila ustanovljena 16. aprila 1969 v takratnemu Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Imenovala se je Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije. Po štirih letih zavzetega dela in prizadevanj je sekcija prerasla v Društvo paraplegikov Slovenije, hiter razvoj pa je že šest let kasneje zahteval reorganizacijo. In tako se je v letu 1979 rodila Zveza paraplegikov Slovenije z devetimi pokrajinskimi društvi. Tak sestav organiziranosti ima Zveza še danes.Zvezo paraplegikov Slovenije sestavlja devet pokrajinskih društev, v katera je vključenih več kot tisoč članov, najpogostejši vzroki invalidnosti članov društev, torej paraplegije in tetraplegije pa so prometne nesreče, razni padci z višine (z dreves, stavb, z zmajem s padalom), skoki v vodo ter operacije hrbtenjače.
V.P.