Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tema oddaje Koda bo tokrat sporno ravnanje z zaposlenimi, pa naj gre za prodajalke, prevoznike, gradbene delavce, zaposlene v invalidskih podjetjih, čistilke ali agencijske delavce.
Delavska svetovalnica je pred kratkim zagnala nov projekt PO-MOČ, s katerim želi identificirati potencialne žrtve delovnega izkoriščanja, jih neposredno informirati o njihovih pravicah in opolnomočiti za zmanjšanje tveganja delovnega izkoriščanja. Ozavestiti si želi tudi delodajalce, zlasti v panogah, kjer so zlorabe najpogostejše. Prisilno delo se opravlja neprostovoljno in pod grožnjo s kaznijo, pri tem pa sta ogrožena svoboda in dostojanstvo žrtev. Prisila ne pomeni zgolj fizičnega nasilja in grožnje, delodajalci namreč izkoriščajo tudi ekonomsko in socialno ranljivost delavcev. Pri delovnem izkoriščanju so ogrožene temeljne pravice delavcev, ko delodajalci: več mesecev ne izplačujejo dela ali celotne plače, odjavljajo delavce iz zavarovanj, ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ne izplačujejo bolniških odsotnosti, ne izplačujejo regresa. Bolj kot je negotov položaj delavca, večja je njegova odvisnost od delodajalca in s tem ranljivost za izkoriščanje. Najpogostejše kršitve so v delovno intenzivnih panogah: gradbeništvu, gostinstvu, prevozništvu, gozdarstvu, kmetijstvu, tekstilni industriji, živilski industriji, logistiki in nenazadnje v trgovini.
»Odnos vodje do delavcev je bil katastrofalen«
Izpovedi trgovk kažejo, da je odkup izdelkov s pretečenim rokom ali pa kritje minusa v blagajni del vsakdana zaposlenih v trgovini. Nekdanja prodajalka, ki je delala v več različnih trgovinah, si o pritiskih nadrejenih, podobno kot njene stanovske kolegice, ni upala odkrito spregovoriti pred kamero, zato je anonimno opisala svojo izkušnjo iz trgovine Tuš, kjer je delala na oddelku sadja in zelenjave: »Odnos vodje do delavcev je bil katastrofalen. Vpitje na dnevni bazi, stalno opozarjanje na napake in na to, kaj ni bilo narejeno. Priganjanje, da je treba delati hitreje.« Zelo pogosti so bili pritiski tudi, ko blago ni bilo prodano: »Bilo je preveč naročene robe, potem je to segnilo, se ni prodalo in potem smo morali to tisti, ki smo bili na oddelku, plačati. Smo si porazdelili in morali plačati. Najprej se je sicer nižalo za 50, 70 odstotkov, če ni bilo prodano, pa je bilo treba plačati na ta način, da smo na blagajni plačali račun, kot če bi dejansko kupili to sadje, zelenjavo. Robo je naročala vodja oddelka.« Takšni ukrepi niso in nikoli niso bili del naših poslovnih procesov, sporočajo iz Tuša, in dodajajo, da takšnega načina dela ne odobravajo in ni del njihove poslovne kulture. In še: če bi bili seznanjeni s takšnim primerom, kar doslej niso bili, bi nemudoma disciplinsko ukrepali.
»Zaposleni se bojijo za svojo službo«
A stran od oči vodilnih je praksa, kot jo je opisala trgovka, pogosta, je potrdi druga sogovornica: »Gre za pretečene roke artiklov, ki jih morajo prodajalci na koncu sami kupit.« Trgovci imajo pravila o tem, kako ravnati z blagom, ki je pred iztekom roka. Običajno gre takšno blago v akcijo. Ob tisočih proizvodov, ki jih trgovke pregledajo vsak dan, pa jim kaj tudi uide: »Nedolgo nazaj, za veliko noč, ko imamo vsi trgovci velike količine jajc, je prodajalka spregledala določena jajca, ki jim je rok potekel in je morala 80 jajc kupiti sama. Podobno se dogaja tudi pri drugih svežih artiklih, pri raznih sladicah, jogurtih, mleku, namazih, ki imajo dokaj kratek rok in jih najlaže spregledaš.« Stalnega pritiska nadrejenih se spominja tudi dekle, ki je do nedavnega zaposleno v trgovini s kozmetiko, kjer so dvakrat na mesec ponujali določen izdelek po akcijski ceni: »Imeli smo določeno kvoto, koliko smo morali tega prodati. V bistvu smo imeli tabele, kjer smo lahko videli prodajo v drugih trgovinah. Potem je bil pritisk v tem smislu, v tisti prodajalni so pa do desetih prodali že toliko in toliko izdelkov, poglejte kako ste slabe, ste šele na osmem mestu, dajte to malo izboljšati. In potem so prodajalke v strahu, da bi bile negativno ocenjene, same kupovale izdelke.« Takšna praksa je stalnica v marsikaterem podjetju, še doda sogovornica. »Zaposleni se bojijo za svojo službo. Že tako jeprecej napeto v trgovini, med prodajalci in vodilnimi. Enostavno se bojiš karkoli reči šefu, da se mu ne zameriš, ker potem poslabšaš odnos. Pomisliš: zdaj me bo pa čakala odpoved, če rečem karkoli preveč.«
Več v oddaji Koda
Delavci pogosto molčijo, ko so jim kršene pravice. Kaj je vzrok za to – strah pred sankcijami, nezaupanje v pristojne institucije, v pravo? Ima inšpekcija za delo dovolj vzvodov za ukrepanje, na kakšen način in kakšna kazen lahko v primeru kršitev doleti delodajalca? V katerih primerih naj delavec poišče pomoč sindikata, v katerih pa mu lahko pomaga odvetnik za delovno pravo in na kakšen način? Podrobnosti v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 28. maja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.