Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo v Kodi govorili o stiski ljudi, ki so se znašli v finančnih težavah in dolgovih zaradi izgube službe, bolezni ali smrti enega od zakoncev, ki jo še povečujejo visoki stroški rubežnikov, bank, cenilcev, odvetnikov in sodišč.
Dom bi moral biti neodtujljiva pravica, a deložacije ljudi, ki so se zaradi izgube službe, prenizke pokojnine oziroma revščine znašli v stiski in ne morejo poravnavati tekočih obveznosti, se vrstijo po tekočem traku. Na srečo nekaterim priskočijo na pomoč humanitarna društva, tako je samo društvo Up-ornik lani s poplačilom dolga preprečilo 18 deložacij, leto pred tem 16, skupaj je lani pomagalo skoraj 750 ljudem. A to je le vrh ledene gore. Veliko vedo o tem povedati na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in projektu Botrstvo, kjer že več kot 8 let izvajajo projekt brezplačne pravne pomoči, v okviru katerega so pravno pomoč nudili več kot 3000 posameznikom in družinam v socialni stiski. Prav tako že od začetka projekta opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, ki bi, kot pravijo, če bi bile odpravljene, pomembno vplivale na reševanje socialnih stisk najobčutljivejših skupin. Stisko ljudi in njihov dolg še povečajo visoki stroški izvršb, ki jih zaračunavajo rubežniki, banke, cenilci, odvetniki, sodišča. Velik problem so tudi izvršbe javnih zavodov - vrtcev, šol, stanovanjski skladov, zaradi katerih še posebej trpijo otroci.
Kdo služi na račun najrevnejših?
Slovenska sodišča vsako leto obravnavajo približno 150.000 izvršb oziroma rubežev. Pri vseh teh postopkih nastajajo dodatni stroški, ki pogosto obremenijo dolžnike. Prav tiste, ki že tako ali tako nimajo kje vzeti. Poglejmo podrobnosti: sodna taksa za elektronsko vloženi predlog za izvršbo znaša 44 evrov, za papirnati predlog 11 evrov več. Pritožba dodatnih 55 evrov. Če rubež ni uspešen, izvršitelj zaračuna od dobrih 50 do 80 evrov, odvisno od terjatve. Nekdanji izvršilni sodnik dr. Andrej Ekart pojasni, da so pri nas te tarife dvakrat do trikrat višje kot denimo v Nemčiji, kjer so izvršitelji javni uslužbenci: »Za neuspešen rubež v Avstriji oziroma Nemčiji bi izvršitelj zaračunal okoli 30 evrov, pri nas pa približno dvakrat toliko, če bi bila terjatev tam nekje do 2000 evrov.« Svoje pristavijo tudi banke, ki si za vsak posamezni prejem in obdelavo sklepa o izvršbi obračunajo od 25 do 45 evrov, dodatno še druge storitve, kot so vsako posamično nakazilo sredstev, obračun obresti, komunikacija s sodiščem, poročanje v različne evidence itd.
Stroški se kar kopičijo
Odvetniki za predlog za izvršbo zaračunajo od 56 do 112 evrov, odvisno od višine zahtevka. Pogosto se zgodi, da mora dolžnik plačati celo čakanje na obravnavo, čeprav nanjo ni zamudil. Dodatno lahko upnik na dolžnika prevali stroške cenilca nepremičnin, detektivskih storitev, selitvenega servisa, administrativne stroške in podobno. »Izkušnje kažejo, da so ljudje v stiski, da so pogosto otopeli, da si sami ne znajo pomagati. Zato je ravno po novem v zakonu določba, da v takih primerih izvršilno sodišče obvesti CSD o stiski posameznika in ta pomaga dolžniku rešiti njegov finančni problem,« pojasni dr. Ekart. Pogosto največji del povečanega dolga sestavljajo ravno zakonske zamudne obresti, tudi od odmerjenih stroškov.
Ko starši ne morejo plačati položnic za vrtec, šolo
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje opozarjajo tudi, da je vse več tudi družin, ki ne morejo več plačevati stroškov vrtca in šole. »Žal se srečujemo s takimi problemi dnevno, od 5 do 10 jih je na dan, iz vse Slovenije. Ne morem vam povedati, kako to vpliva na otroke, dobesedno jih poškoduje. Mi smo v zadnjem obdobju priča kar grdim selekcijam po šolah, ker preprosto označijo, kateri otrok oziroma kateri starši niso zmožni plačati in otroka s tem absolutno zaznamujejo,« opozarja Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Družine, ki se obračajo nanje, se v stiski znajdejo po nepričakovanih dogodkih: izgubi službe, bolezni enega od staršev, smrti v družini. Takrat se jim naberejo tudi dolgovi. Dolgovi, ki bi jih morda v nekaj mesecih odplačali, če ne bi dolg zaradi obresti in drugih stroškov vrtoglavo narasel. Ogulinova o konkretnem primeru pove: » Iz dolga 750 evrov so po dveh letih prišli na osem tisoč evrov. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za družino, ki ni zmogla poravnati niti 700 evrov. Nedopustno je, da ljudem, ki padejo v tako stisko, državne institucije ali pa javne službe nalagajo taka bremena: od sodnih stroškov, izvršb, rubežnikov.« Vrtci in šole odgovarjajo, da morajo spoštovati zakonodajo in postopke izterjave zapadlih terjatev. Vseeno pa poskušajo družinam pomagati - najprej neplačnike opozorijo na dolgove, sledi opomin, šele po treh opominih pride na vrsto e-izvršba. Na Zvezi prijateljev mladine zato državi predlagajo drugačno rešitev - uvedbo moratorija za odplačilo dolgov za določen čas.
Več v oddaji Koda
O tem, kdo služi na račun najrevnejših in kako pomagati ljudem, ki so se znašli v stiski, v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 15. januarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.