Generalna skupščina Združenih narodov je 17.12. 2018 sprejela resolucijo Svetovne zveze slepih, ki potrjuje, da je 4. januar svetovni dan Braillove pisave . Na ta dan se je leta 1809 rodil Louis Braille, izumitelj pisave slepih in slabovidnih, ki je pomembno pomagalo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj in bolj enakovredno z videčimi vrstniki. Svetovni dan brajice je ena od priložnosti, ko lahko posamezniki in inštitucije, ki sodelujejo s slepimi in slabovidnimi, opozarjajo na zapreke, s katerimi se slepi srečujejo v okolju in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo o avtorskih pravicah po svetu, ki slepim in slabovidnim ovira dostop do ustreznih učbenikov.
Brajica, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike sveta. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Louis Braille, ki je še kot otrok zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske Charlesa Barbiera, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi. Dve leti pozneje je Braille izdal delo z naslovom Metoda pisanja jezika, petja in glasbe s pomočjo povišanih točk za uporabo slepih oseb. Šele leta 1850 pa je bila v pariškem inštitutu, kjer je Braille delal kot pomožni učitelj, brajeva pisava dovoljena. Mednarodno priznanje je doživela 1878, ko so jo na pariškem kongresu evropskih narodov priznali kot najboljšo pisavo za slepe. Posebnost brajive je tudi to, da je univerzalna, saj jo je mogoče uporabljati v skoraj vseh jezikih.
Kombinacije pik
Brajica je sestavljena je iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, da jih je mogoče prebrati s tipom. Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest pik, v elektronski brajici pa osem, razporejenih v obliki pravokotnika. Pike so reliefno dvignjene nad površino. V pravokotniku se nahajata vodoravno dve piki, navpično pa tri, v elektronski brajici pa štiri pike. Vsaka pika ima svoje ime, poimenovane so z vrstilnimi števniki (1, 2, 3, 4, 5, 6). Prva pika je levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo.
Zanimivost: Brajica je nastala na nekaterih konceptih, za katere danes (zmotno) mislimo, da so zelo nove in revolucionarne iznajdbe zadnjih desetletij. Osnova brajice je digitalna in dvojiška (binarna za tiste, ki jim je tako bolj všeč), to je izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0) in je ekvivalent današnjemu bitu. Šest pik sestavlja celico, torej šestbitni bajt, urejen v matriko, kot je nastala črka na papirju pri matričnem tiskalniku ali podobno še danes nastajajo znaki na zaslonu. Pravzaprav bi lahko rekli, da je knjiga, napisana v brajici, nekakšna pradigitalna knjiga.
Pomen branja in pisanja
Naučiti se branja in pisanja, prirejenega za slepe, je ena najpomembnejših točk v izobrazbi slepega, je bila prepričana Minka Skaberne (1892 – 1956), ustanoviteljica knjižnice za slepe in slabovidne, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Knjižnica je lansko leto praznovala okroglih sto let delovanja. Slepi lahko preverjajo svoje znanje poleg branja knjig tudi na srečanju ljubiteljev brajice, ki ga vsako leto organizira Zveza društev slepih in slabovidnih.
Poznavanje in branje brajice je za slepega zelo pomembno, saj mu odpira vrata v svet znanja in mu omogoča izobraževanje.
V. R.