Številni prebivalci Turčije in Sirije so čez noč izgubili svoja bivališča in mnogi bodo morali zapustiti svoja napol porušena bivališča in se naseliti v drugem kraju, pri svojcih ali v begunskih zavetiščih. Delovna skupina za vključevanje invalidov pri Agenciji Združenih narodov za begunce (UNHCR) je zato že 8. februarja izdala poseben dokument z naslovom Nasveti za ukrepanje ob nevarnih nesrečah, ki vključuje invalide v primeru potresa. V turškem in angleškem jeziku so v njem zapisali nekaj osnovnih smernic, na primer: reševalne ekipe naj določijo člana osebja, ki bo kontaktna oseba za podporo invalidom na vsaki lokaciji; sporočila, kdo je ta oseba, naj bodo verbalno in prek drugih komunikacijskih kanalov jasna; invalidi/starejše osebe naj imajo med evakuacijo prednost; reševalci naj vedno obveščajo ljudi o razpoložljivosti določenih storitev, saj niso vse invalidnosti vidne; naj si ogledajo kraj in razmislijo o ukrepih, s katerimi bi odpravili ovire za invalide; in naj identificirajo osebe z invalidnostjo pri sami registraciji. Za kolektivna zavetišča med drugim priporočajo določitev prednostne čakalne vrste za invalide in ustrezno komunikacijo, prav tako prilagoditev stranišč osebam z invalidnostjo, namestitev prenosnih klančin, ureditev označb za osebe z okvaro vida, distribucijskih točk in zasilnih izhodov. Komunikacija naj po smernicah poteka v dostopnem jeziku, prav tako naj odgovorne osebe vključijo ljudi z invalidnostjo v odločanje o kompletih pomoči, ki bi jim prišli najbolj prav.
"Trenutno si prizadevamo, da bi pomoč postala bolj sistematična"
Številne organizacije, institucije in dobrodelne ustanove v Turčiji v tem času delajo s polno paro, prav tako številni posamezniki v objavah na Facebooku ponujajo osebam z invalidnostjo s prizadetih območij nastanitve na domovih ali hotelih, spet drugi zbirajo opremo in medicinske pripomočke, zdravila. İşitme Engelliler ve Aileleri Derneği (IED) je turško nacionalno združenje gluhih, naglušnih in njihovih družin s sedežem v Carigradu, vanj pa so vključeni uporabniki polžjih vsadkov, slušnih aparatov, govorci znakovnega jezika, prostovoljci in pravniki. Podpredsednik IED Onur Cantimur je kljub obilici dela pri zbiranju pripomočkov za osebe z okvaro sluha in z drugimi dejavnostnim v času ene najhujših naravnih nesreč v Turčiji v zadnjem stoletju za Dostopno razkril, da največje težave invalidov poleg ogroženosti življenj nastajajo zaradi ovir v komunikacij, saj "število reševalcev, ki poznajo znakovni jezik, ni znano niti ni znano, v katerih hišah živijo gluhi in naglušni. Zemljevida tveganja ni. Ni posodobljenih podatkov, saj je bila zadnja anketa o prebivalstvu in stanovanjih opravljena pred več kot desetletjem, natančneje v letu 2011."
Po Cantimurjevih besedah so turške oblasti navedle, da "izvajajo postopke reševanja v zvezi z zahtevami invalidov v koordinaciji s turškim Rdečim polmesecem, Nacionalno zdravstveno reševalno ekipo UMKE in ekipami za javno zdravje. Ker nimamo dovolj informacij s terena, ne poznamo stanja o invalidih na terenu. Ustanovljene so bile terenske, mobilne, kamionske lekarne. Toda do zdaj denimo še nihče ni pomislil na pošiljanje slušnih aparatov in baterij za polžev vsadek osebam z okvaro sluha, ki to potrebujejo. Te pripomočke trenutno zagotavljajo društva, organizacije, podjetja, slušni centri."
Cantimur tako kot dokument UNHCR-ja velik pomen pripisuje dostopni komunikaciji in obveščenosti oseb z invalidnostjo o tem, kaj storiti, ko pride do potresa: "Obstajati bi morali videoposnetki, ki bi govorili o pripravah na potres in ukrepanju v času potresa in obvestila javnih služb, ki bi vključevala turške podnapise in tolmača v znakovni jezik, pomembno je izobraževanje, ki bi se začelo že v osnovnih šolah. Redne vaje bi lahko izvajali s pomočjo invalidskih organizacij. Mobilna aplikacija za nujne primere AFAD (Gumb 'Sem pod ruševinami') bi lahko bila dostopnejša." Po Cantimurjevih besedah so imela društva in prostovoljci težave pri razdeljevanju in dostavi pomoči ob zbiranju donacij za baterije in različnih naprav. Cantimur dodaja: "Nekatera združenja v Turčiji delujejo na podlagi pravic za izvajanje konvencije ZN o pravicah invalidov. Nekateri med njimi delujejo dobrodelno. Zaradi koordinacije in solidarnosti so bile ustvarjene številne skupine na aplikaciji Whatsapp. Sodelovanje med društvi, podjetji in slušnimi centri je izjemno. Baterije in rezervne dele pošiljajo prostovoljci. Trenutno si prizadevamo, da bi pomoč postala bolj sistematična. Eno od društev načrtuje ustanovitev terenskega slušnega centra, saj smo prejeli novico, da je bilo v regiji uničenih veliko slušnih centrov." Cantimur ugotavlja, da nekaterih težav ne bodo odpravili v kratkem času: "Domnevamo, da zdravstvene storitve za osebe z okvaro sluha na tem področju ne bodo zagotovljene vsaj še eno leto."