Strokovni svet za Republike Slovenije za splošno izobraževanje je 20. decembra 2018 potrdil spremembo vzgojno-izobraževalnih programov na nivoju osnovne šole in določil nov izbirni predmet Slovenski znakovni jezik ter učni načrt za ta predmet. To je rezultat dolgoletnega prizadevanja ZDGNS.
Učencibodo tako dobili možnost za izbiro učenja SZJ kot triletnega izbirnega predmeta, ki se izvaja v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju na rednih osnovnih šolah in na osnovnih šolah s prilagojenim programom z enakovrednim izobrazbenim standardom.
Učni načrt SZJ je zasnovan kot samostojna zaključena celota, ki je hkrati tudi osnova za nadaljevalno učenje SZJ v srednji šoli. Izbirni predmet SZJ je namenjen vsem učencem, ne glede na predznanje. Izbrali ga bodo lahko tudi učenci, ki so ga v družinskem okolju usvojili kot prvi/materni jezik. Tudi zanje bo predmet uporaben, saj je za dvig jezikovne samozavesti nujno, da uporabniki dobro poznajo tudi jezikoslovni opis (slovnico) svojega jezika ter nekatere metajezikovne izraze v zvezi z njim. To znanje je bistveno tudi za ohranjanje SZJ nasploh.
Znakovni jeziki so naravni človeški jeziki s polno razvitimi slovnicami, ki namesto govorno-slušnega prenosnika uporabljajo kretalno-vidni prenosnik. Mednje spada tudi slovenski znakovni jezik, ki je v Sloveniji avtohton jezik jezikovne skupnosti gluhih in nekaterih slišečih. Je primarno sporazumevalno sredstvo za kakih 900 gluhih in ima približno 1500 uporabnikov. SZJ je samostojen človeški jezik z lastno slovnico, ki ne temelji na slovenščini, čeprav obstajajo tudi nekatere podobnosti med jezikoma zaradi jezikovnega stika med njima. Večina uporabnikov SZJ (po)zna tudi slovenščino. Prav zato, ker gre v obeh primerih za naravni človeški jezik, lahko otrok kot svoj prvi/materni jezik enako hitro, uspešno in zlahka usvoji slovenščino ali SZJ – prav tako pa se po usvojitvi prvega/maternega jezika lahko enako uspešno uči slovenščino ali SZJ kot svoj drugi/tuji jezik.
ZDGNS je zelo aktivna pri prizadevanjih za enakovredno obravnavanje in vključevanje slovenskega znakovnega jezika v družbo. Pogovarjali smo se z Matjažem Juhartom, sekretarjem ZDGNS, in strokovno sodelavko pri ZDGNS Aleksandro Rijavec Škerl, ki je sodelovala tudi pri pripravi učnega načrta slovenskega znakovnega jezika v devetletki. Gospod Juhart, poziv za vključitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo je bil precej odmeven. Kaj vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS pomeni za gluhe?
ZDGNS je novembra 2018 na Vlado RS vložila uradno pobudo za spremembo Ustave RS, in sicer s tem, da se SZJ umesti v ustavo. S to pobudo smo osebno seznanili poslanske skupine DZ, ministrico za delo, ministra za kulturo, predsednike državnega zbora, državnega sveta in republike ter predsednika vlade. Predsednik vlade je (tako kot vsi preostali) izrazil polno podporo predlogu in obljubil, da bodo pobudo obravnavali na vladi, ta pa bo predlog podala v DZ. V tem trenutku je predlog besedila, ki ga je pripravilo MDDSZEM v medresorskem usklajevanju. Trenutno še čakamo, kaj se bo dogajalo naprej. Ko bo vlada to uradno pobudo vložila v DZ, se bo tam začel postopek spremembe, a to lahko traja do enega leta ali več. Slovenija bi s tem poslala peta država v EU, ki ima v svoji ustavi zapisan znakovni jezik. S tem bi prepoznali znakovni jezik kot jezik gluhe skupnosti v RS, kar bi bilo največje priznanje gluhe skupnosti.
Izobraževanje je zelo pomembno. Za gluhe je bistvenega pomena, da se lahko izobražujejo v svojem maternem jeziku, torej v znakovnem jeziku. Imajo to možnost? Kakšno je stanje v šolskem sistemu?
Ob spremembi ustave pričakujemo, da se bo stanje priznavanja SZJ izboljšalo, predvsem v izobraževanju, kjer gluhi otroci še dandanes v osnovni šoli nimajo svojega predmeta SZJ. Nepriznavanje jezika in nepoučevanje gluhih otrok v svojem jeziku je strokovno neustrezno in zelo diskriminatorno. To je tako, kot da bi ukinili predmet slovenski jezik v osnovni šoli, saj se po slovensko pogovarjajo otroci tudi pri drugih predmetih v šoli. Je nedopustno in obžalujemo, da v tem tisočletju oz. po 120 letih organiziranega šolanja gluhih na Slovenskem tega predmeta v OŠ še vedno ni.
Kljub slabemu odnosu do slovenskega znakovnega jezika v izobraževanju gluhih je bil pred kratkim storjen pomemben korak: vključitev predmeta slovenski znakovni jezik med izbirne predmete v program osnovnih šol. Koliko časa in kako ste si na ZDGNS prizadevali za to?
Na MIZŠ je ZDGNS podala dve pobudi. Prva je pobuda za umestitev SZJ na vse ravni izobraževanja, druga pa izbirni predmet SZJ v OŠ. Druga pobuda je uspela in bo izbirni predmet SZJ v novem šolskem letu že na voljo, pa prva pobuda kljub spisanemu dokumentu ni prišel iz predala MIZŠ. Ne poznamo argumentov, tako kot ne razumemo, kako lahko ministrstvo še dandanes to dopušča. Razumevanja, v kakšnih stiskah se gluhi otroci izobražujejo, pri odločevalnih institucijah očitno še vedno ni dovolj.
Aktivno ste sodelovali pri oblikovanju učnega načrta za predmet slovenski znakovni jezik. Kako je bila sestavljena delovna skupina in kako je delo potekalo?
Delovno skupino za pripravo učnega načrta za izbirni predmet Slovenski znakovni jezik v osnovni šoli smo sestavljali dve predstavnici Zavoda za šolstvo, dve predstavnici Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ena gluha in ena slišeča oseba z znanjem SZJ), predstavnik Univerze v Novi Gorici, dve predstavnici Zavoda za gluhe Ljubljana (ena gluha in ena slišeča oseba z znanjem SZJ) ter predstavnica tolmačev za slovenski znakovni jezik.
Po sklepu oz. imenovanju delovne skupine (septembra 2017) je bilo predvidenih osem delovnih srečanj. Delovna skupina je začela delati oktobra. Po sklepu je svoje delo morala končati do konca leta 2017. Delo je večinoma potekalo neodvisno od srečanj, samostojno. Na srečanju smo svoje predloge utemeljevali, zagovarjali, združevali in utemeljevali. Po zaključku srečanja skupine smo dokument dopolnjevali in usklajevali s pripombami po elektronski pošti, do končne delovne različice, ki je bila narejena v prvi polovici leta 2018.
Ob oblikovanju učnega načrta ste verjetno imeli ves čas v mislih, kdo in zakaj se bo tega predmeta učil. Komu je torej predmet namenjen?
Izbirni predmet SZJ je namenjen vsem učencem, ne glede na predznanje. Izberejo ga lahko učenci, ki so SZJ v družinskem okolju usvojili kot prvi/materni jezik, ali pa slišeči učenci, ki jih zanima drugačen, neverbalni način komuniciranja.
Kako bo predmet umeščen v učni program?
Tedensko število ur predmeta je 2 uri, se pravi 70 ur v prvem letu učenja, 70 v drugem letu učenja in 64 v tretjem letu učenja, skupno število ur je torej 204. Učenci predmet praviloma izberejo v sedmem razredu in nadaljujejo v osmem in devetem razredu. Izjemoma lahko izberejo predmet tudi v osmem ali devetem razredu. Imajo pa tudi možnost, da po prvem ali drugem letu učenje prekinejo.
Kako in v kakšnih skupinah bo potekal pouk?
Za izvajanje pouka so pomembni: informacijska tehnologija in drugi didaktični pripomočki; prostor/učilnica, kjer poteka pouk; možnost oblikovanja manjših skupin, tako učenec kot učitelj morata biti pozorna tudi na oblačila. Primerna so enobarvna oblačila, ki omogočajo usmerjanje pozornosti zgolj na gibanje rok.
Maksimalno število učencev je deset. Le tako se lahko omogočijo enakovredna komunikacija, dialogi v parih in boljši, individualni stik z učiteljem pri opazovanju in posnemanju kretenj in mimike.
Kakšni pa so učni cilji? Koliko naj bi učenec po triletnem učenju slovenskega znakovnega jezika v osnovni šoli dejansko znal oziroma bil sposoben komuniciranja z gluhimi?
Učenec bo pridobil zmožnost osnovne komunikacije v SZJ: pridobil bo določen del temeljnega besedišča; razvil bo sposobnosti za razumevanje in tvorjenje preprostih sporočil v SZJ; spoznal bo osnovne značilnosti SZJ na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pragmatični ravni; osvojil bo tudi osnove slovnice SZJ, ki jih bo lahko primerjal s slovnicami jezikov, ki jih že pozna; prav tako bo sposoben primerjati besedišče znakovnega in govorjenih jezikov.
Cilj pouka predmeta je, da vsi učenci ob zaključku tretjega let učenja dosežejo minimalno raven A2 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO), uspešnejši med njima pa celo raven B1.
Kako pa bo potekalo preverjanje in ocenjevanje znanja?
Tako kot pri drugih predmetih bo preverjanje ustno in pisno. Ustno bo zajemalo sporočanje in razumevanje, na primer dialog z učiteljem ali sošolcem, kratek nastop pred manjšo skupino in podobno. Pisno pa bo potekalo na primer tako, da bo učenec zapisal kratko besedilo in se doma posnel. Učitelj pa bo pripravil klasično preverjanje, ki bo vključevalo videoposnetke kretenj in zamrznjene posnetke kretenj.
Kdo bo ta predmet poučeval? Ali bodo potekala tudi posebna izobraževanja za učitelje?
Izvajalec predmeta bo učitelj z visokošolsko izobrazbo ali visokošolskim izobraževanjem po določilih 93. člena ZOFVI in znanjem slovenskega znakovnega jezika. Dodatna izobraževanja bodo potekala na podlagi dodatne kvalifikacije inštruktor/inštruktorica slovenskega znakovnega jezika.
Predmet slovenski znakovni jezik je gotovo velika novost za šole. Boste predmet predstavljali tudi po šolah?
Vse osnovne šole v Sloveniji je o potrjenih izbirnih predmetih obvestilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo pa objavi predmetnik osnovne šole: Abecedni seznam izbirnih predmetov v osnovni šoli.
Zveza društev gluhih in naglušnih bo v vse osnovne šole poslala dopis z obvestilom o potrjenem izvajanju izbirnega predmeta Slovenski znakovni jezik in o možnostih za njegovo izvajanje.Kaj mislite, kolikšen bo interes učencev za ta predmet?
Interes bo večji v tistih osnovnih šolah, kjer so integrirani otroci z okvaro sluha in tam, kjer so z gluhoto povezani kako drugače. Bo pa verjetno potrebnih kar nekaj predstavitev, da bodo spoznali možnosti izbire izbirnega predmeta Slovenski znakovni jezik.
Gospod Juhart pa je še dodal, da so na ZDGNS že prejeli nekaj klicev v zvezi z možnostjo izbirnega predmeta Slovenski znakovni jezik. Podatek, na koliko šolah se bo izvajal, še ni znan, saj bo to odvisno tudi od števila prijavljenih.x
Veronika Rot
