Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V mesecu prazničnega blišča in obilja podatek, da je v Sloveniji več kot 6800 brezdomcev, torej ljudi, ki so brez strehe nad glavo in stalnega prebivališča, še toliko bolj zbode v oči. O problemu brezdomstva bodo govorili v današnji Kodi.
Po evropski klasifikaciji brezdomstva ločimo štiri skupine brezdomcev: v prvo so uvrščene osebe brez strehe nad glavo, v drugo osebe brez stanovanja, v tretjo tiste, ki prebivajo v negotovem, in v četrto tiste, ki prebivajo v neprimernem bivališču. Prvi dve skupini predstavljata vidno, tako imenovano cestno), drugi dve skupini pa skrito brezdomstvo, ki pogosto vodi v vidno brezdomstvo. In prav slednjih je tudi v Sloveniji vse več. Brezdomstvo je torej tudi pri nas vse večji izziv tako za državo kot tudi za nevladne organizacije. Sploh, ko gre za starejše brezdomce, ki po končanem bolnišničnem zdravljenju nimajo kam. Podatki tudi kažejo, da brezdomci niso več le moški srednjih let, saj je vse več žensk in mladih ljudi, predvsem odvisnikov. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je vse več brezdomnih družin, njihova brezdomnost pa morda ni tako izrazita oziroma vidna. V Sloveniji trenutno primanjkuje najmanj 800 bivalnih enot, ki bi omogočile lažje preživetje stiske, ko že pride do deložacije in družina izgubi streho nad glavo.
Vrh ledene gore
O točni številki brezdomcev je sicer težko govorili, vsekakor pa jih je največ v urbanih središčih, torej Ljubljani, Mariboru in Kopru. Statistični urad Slovenije teh podatkov ne zbira, po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi različnih programov, ki jih to ministrstvo sofinancira, pa je v Sloveniji 3.600 brezdomnih oseb. Po podatkih društva Brezdomni do ključa, v katerem so združene nevladne organizacije, ki delajo z brezdomci, naj bi bilo brezdomnih oseb kar 6.800, kar a je, kot pravijo, le vrh ledene gore. V porastu je prikrito brezdomstvo. »Prikrito brezdomstvo so ljudje, ki spijo v drvarnicah, v garažah, v kleteh, seveda dokler jih stanovalci tolerirajo. Enaka zgodba je z upokojenci, ki imajo premajhne pokojnine,« opozarja vodja zavetišča na Poljanski cesti v Ljubljani Boris Kosec. Razlogi, da se človek znajde na cesti, so različni, od duševnih težav, do alkoholizma n drugih odvisnosti, pa tudi neurejenih družinskih in stanovanjskih razmer, revščine in nasilja.
Vse več mladih
Povečuje se število mladih, opozarja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je med drugim dosegla, da lahko brezdomci kot svoje prebivališče prijavijo sedež občine ali naslov določenega centra za socialno delo. Kajti, brez prijavljenega stalnega prebivališča, oseba ostane tudi brez zdravstvenega zavarovanja, opozarja prvi mož Pro bono ambulante v Ljubljani Aleksander Doplihar: »Vendar vidimo, da je tudi tu bil zelo velik odpor, da jih centri niso zavarovali zaradi tega, ker so opažali - če ga je zavaroval pri sebi, potem je on uveljavljal še druge pravice in se je naenkrat pojavil s problemom stanovanja, s problemom socialne pomoči in tako dalje.« Sogovornik ocenjuje, da je pri nas brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja kar 50 tisoč ljudi.
Strategije država nima
Država pomaga brezdomcem s socialnimi transferji, z rednimi storitvami centrov za socialno delo ter s sodelovanjem z nevladnimi organizacijami pri socialnovarstvenih programih. A strategije obvladovanja brezdomstva in ukrepe po posameznih področjih država nima. Zaenkrat zgolj blaži stanje s hitrimi ukrepi ter prelaga odgovornosti na posamezne organizacije, celostne obravnave te problematike pa ni, opozarjajo poznavalci problematike, ki še dodajajo, da je potreben akcijski načrt, ki bi bil podlaga za nadaljnje načrte, o reševanje problematike brezdomstva pa bi se poleg ministrstva za delo vključila še druga ministrstva.
Več v oddaji Koda
Zakaj Slovenija še vedno nima strategije za obvladovanje brezdomstva? Kakšna je vloga države in kakšna nevladnih organizacij? Kako se te problematike lotevajo v drugih evropskih državah? Kako je Fincem uspelo v nekaj letih prepoloviti število brezdomcev? In kaj lahko kot družba oziroma posamezniki v prazničnem decembru naredimo, da osebam v stiski olajšamo te dni? O vsem tem v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 18. decembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.