Na dogodku so zagovorniki invalidov sprejeli Manifest Evropskega foruma invalidov o evropskih volitvah 2024 – načrt kampanje Evropskega foruma za invalide. V manifestu so izražene zahteve invalidskega gibanja, da so invalidi v celoti vključeni v proces volitev – od tega, da imajo pravico do volitev in biti kandidati na volitvah, do ukrepov za dostopnost na voliščih. Volivci invalidi morajo biti sposobni razumeti vse vidike volilnega procesa in manifestov posameznih političnih strank ter imeti dostop do tajnega glasovanja.
Manifest prav tako določa naslednje ključne zahteve – ukrepe, ki so bistveni za popolno zagotavljanje pravic invalidov, kot so:
- zagotoviti, da imajo vse invalidne osebe pravico glasovati in pravico do kandidiranja na evropskih volitvah;
- zagotoviti storitve, ki se osredotočajo na pravice invalidov v institucijah EU: nov generalni direktorat za enakost in vključevanje v Evropski komisiji pod vodstvom komisarja za enakost, Odbor za invalide v Evropskem parlamentu;
- ustvariti novo evropsko agencijo za dostopnost;
- sprejeti kartico invalidnosti na ravni EU, ki zagotavlja vzajemno priznavanje statusa invalidnosti v vseh državah članicah;
- uvesti zakonodajo za zaščito pravic invalidov kot potnikov, zlasti prepoved zavrnitve vkrcanja v letalskem prometu in pravičnega nadomestila, ko se med potovanjem izgubi ali poškoduje oprema za mobilnost;
- vzpostaviti jamstvo za zaposlovanje invalidov in povečanje zaposlovanja invalidov na odprtem trgu dela;
- dodatna zaščita invalidnih žensk in deklet, vključno s prepovedjo prisilne sterilizacije;
- podpreti Ukrajince s posebnimi potrebami znotraj in zunaj Ukrajine ter se prepričati, da bo prispevek EU k obnovi Ukrajine zgradil bolj vključujočo državo za invalide;
- uvesti zakonodajo za zagotavljanje razpoložljivosti in cenovno dostopnih tehnologij za invalide;
- zagotoviti, da bo naslednji proračun EU v celoti podpiral neodvisno življenje invalidov in zagotovil vključevanje invalidov v družbo.
Obsežen seznam predlogov, ki jih je začrtal manifest, izraža cilj enakosti; bolj socialne in dostopne Evrope za invalide. Manifest v slovenskem jeziku si lahko preberete na spletni strani NSIOS (Wordov dokument ali PDF).
"Invalidi želimo biti polnopravni državljani Evropske unije"
Predsednik Evropskega invalidskega foruma (EDF) Janis Vardakastanis je rekel: "Invalidi želimo biti polnopravni državljani Evropske unije – in udeležba na tem prelomnem dogodku je to pokazala. Volja gibanja je jasna: institucije EU morajo zagotoviti, da lahko sodelujemo v demokratičnem procesu in v politikah, ki oblikujejo našo Unijo, in skupaj z nami morajo zgraditi vključujočo Evropo." Podpredsednica EDF Gunta Anča je dodala: "Eden od motov Evropske unije je 'združeni v raznolikosti'. Invalidi so združeni in so del te raznolikosti – morali bi biti vključeni in imeti svobodo življenja in gibanja, ki jo Evropska unija omogoča svojim državljanom." Predsednica Odbora žensk pri EDF Pirkko Mahlamäki je komentirala: "Evropska unija – in zlasti Evropski parlament – sta naredila pomembne korake za izboljšanje pravic žensk. Ta dogodek je bil tudi opomin, da moramo še naprej napredovati pri posebnih vprašanjih invalidk, ki so še vedno podvržene praksam, ki so v nasprotju s Konvecijo o pravicah invalidov, kot je prisilna sterilizacija, in je velikokrat večja verjetnost, da bodo žrtve nasilja." Predsednik mladinskega odbora EDF Elias Tebibel je delil pomen evropskega invalidskega gibanja za mlade invalide: "Tema tega dogodka je bila gradnja vključujoče prihodnosti – prihodnosti, katere nosilec bodo mladi. Oblikovalci politik in zakonadaje morajo zagotoviti, da imamo možnost za to. Za to potrebujemo vključujoče izobraževanje, dostopne fizične in digitalne družbe in, da, tudi več možnosti za sodelovanje v političnem procesu.
Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki slovenskih invalidskih organizacij
V svojem nagovoru je predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) mag. Mateja Toman izpostavila, da je Evropska unija akt o pristopu h Konvenciji OZN o pravicah invalidov sprejela v letu 2009, na njeni podlagi je bila kasneje sprejeta evropska Strategijo o pravicah invalidov. Dodala je: "Seveda smo se takrat zavedali, da Konvencija in strategija ne bosta čez noč odpravili neenakopravnega položaja invalidov v družbi. Želeli pa smo si, da bosta uresničevanje temeljnih pravic pospešila. Ugotovimo lahko, da se je v zadnjem desetletju položaj invalidov na splošno izboljšal, a vrzel med deklariranimi in dejansko zagotovljenimi pravicami je še vedno velika. Dejstvo je, da se invalidi vsakodnevno soočamo s tem, da številne temeljne človekove pravice, ki so sicer zagotovljene s pravnimi pravili, v dejanskem življenju niso uresničene v polni meri." Pri tem je izpostavila ovire pri dostopu do grajenega in družbenega okolja, do storitev in drugih dobrin: "Ovire nam onemogočajo, da bi polno sodelovali na vseh področjih življenja. Pogosto je razlog v pomanjkanju osveščenosti, še pogosteje pa je razlog ekonomski. Uresničevanje pravic se ustavi ob vprašanju: Si lahko privoščimo, da zgradimo svet, dostopen vsem? Si lahko privoščimo uresničitev vseh pravic za vse v enaki meri?" Dodala je še: "Mislim, da je skrajni čas, da se vprašamo drugače. Si lahko privoščimo, da ne uresničimo pravic? Si EU kot zibelka civilizacije, kot skupnost sodobnih, v prihodnost zazrtih držav lahko privošči, da pozabi na pravice 15 % nejnega prebivalstva? Se res še ne zavedamo, da so posledice družbenega izključevanja negativne za celotno družbo in tudi za ekonomijo?" Izpostavila je še vlogo invalidskih organizacij. Ta ni "le spremljanje uresničevanja zavez, ampak lahko z izvajanjem svojih aktivnosti pomembno sodelujejo na področju zagotavljanja enakih možnosti in temeljnih pravic in polnega sodelovanja invalidov. Prav je, da v dialogu z državo vztrajamo pri načelu Nič o nas brez nas." Na koncu je spregovorila še o projektu Evropske kartice za invalide: "Eden od projektov, pri katerem lahko invalidske organizacije prispevajo k doseganju želenih dolgoročnih rezultatov na področju svobode gibanja in polne participacije, je tudi Evropska kartica za invalide. Slovenska izkušnja je, da lahko s sodelovanjem invalidskih organizacij pri implementaciji kartice dosežemo večjo ozaveščenost in opolnomočenje širšega kroga ljudi."
Kot so zapisali pri Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije, je bil dogodek mogoč le zaradi sodelovanja številnih poslancev Evropskega parlamenta, ki so sponzorirali delegate za vstop v Evropski parlament. Evropski forum invalidov in NSIOS sta se tako zahvalila poslankam Evropskega parlamenta (Franc Bogovič, Ljudmila Novak, Romana Tomc, Milan Zver, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Klemen Grošelj, Irena Joveva) za podporo slovenski delegaciji na temu dogodku.