Sekretar zveze Matjaž Juhart je povedal, da od države pričakujejo odškodnino v obliki enkratnega zneska ali doživljenjske rente za vse, ki so bili zaradi prepovedi znakovnega jezika diskriminirani. V zvezi ocenjujejo, da je teh oseb med 300 in 500.
Juhart je pojasnil, da je bil znakovni jezik po letu 1880 v šolah prepovedan, saj so menili, da je za gluhe škodljiv, šele leta 1986 pa so se začeli prvi koraki k ponovni uvedbi znakovnega jezika. V Sloveniji so zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika sprejeli leta 2002. "Dejansko je šlo za jezikovni genocid nad znakovnim jezikom," je prepričan. "Vse to je povzročilo hude posledice na izobraževalnem, socialnem in zaposlitvenem področju ter duševnem zdravju," je dodal Juhart.
Potrebna je sistemska skrb za razvoj SZJ
Na novinarski konferenci so svoje osebne zgodbe predstavili predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič, podpredsednica zveze Jasna Urban in skrbnica projekta slovar znakovnega jezika Valerija Škof. Veršič je dejal, da so jim v času njegovega šolanja prepovedali kretati, ob kretanju pa so jih učitelji kaznovali, tepli in vezali roke. Juhart je opozoril še, da tudi danes gluhi v šolah nimajo predmeta znakovni jezik, kjer bi se o njem sistemsko izobraževali. Slovenski znakovni jezik je bil pred dvema letoma vpisan v slovensko ustavo. Kljub temu še vedno ni urejena sistemska skrb za razvoj slovenskega znakovnega jezika, kar pomeni težave na področju izobraževanja gluhih otrok.
Država naj prizna in financira skrb za razvoj SZJ
Ob dnevu Primoža Trubarja so v zvezi izpostavili, da je tudi slovenski znakovni jezik slovenski jezik in zahtevajo, da država prizna in financira skrb za razvoj znakovnega jezika. Po Juhartovih besedah je v Sloveniji okoli 200.000 oseb z različnimi stopnjami izgube sluha. Približno 1100 gluhih uporablja znakovni jezik, 300 gluhih pa ga ne uporablja. Analizi državne skrbi v letih 2006 in 2009 pa sta pokazali, da je izobrazbeni nivo gluhih med vsemi najslabši, da so socialni transferji gluhih najslabši in da je socialnoekonomski položaj gluhih v primerjavi z vsemi invalidi najslabši, je dejal.
S problematiko se je seznanila Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti
Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti je opravila razpravo v zvezi z uresničevanjem pravic, ki izhajajo iz 62.a člena ustave glede uporabe in razvoja znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. V razpravi so izpostavili kar nekaj vprašanj in se zavzeli za čim prejšnjo sistemsko ureditev tega področja. Sejo so začeli s kratkim orisom, kaj so pristojna ministrstva do zdaj na tem področju naredila in okvirnega načrta za naprej. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je med drugim dejal, da so za zaključek projekta samodejnega podnaslavljanja televizijskih programov zagotovili finančna sredstva. Pričakuje, da se bo v okviru nove finančne perspektive iz kohezijskih sredstev financiral razširjen projekt samodejnega podnaslavljanja televizijskega programa za invalide.
»Slovenija je primer dobre prakse«
Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je spomnil, da je to prvo šolsko leto, ki se izteka, ko se na podlagi akcijskega načrta za gluhe in naglušne otroke za določeno skupino v Ljubljani in Mariboru neposredno izvaja pouk v slovenskem znakovnem jeziku z ustrezno usposobljenim kadrom. "Slovenija je primer dobre prakse, je peta v EU, ki je uvrstila znakovni jezik, in prva v Evropi, ki je uvrstila jezik gluhoslepih v ustavo, in čas je, da se udejanjenje obojega izboljša," je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Za to pa bo treba po njegovem najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je gluhoslepota glede na dve definiciji, nato, ali to urejati s krovnim zakonom ali z posegi v področno zakonodajo. Zadnji razvoj teh dogodkov je, da se je reševanje tega vprašanja postavilo v kabinet predsednika vlade, kjer je ustanovljena delovna skupina, je dodal.
Sprememba definicije gluhoslepote
V nadaljevanju so predstavniki organizacij in društev gluhih, naglušnih in gluhoslepih izrazili zadovoljstvo, da bodo na komisiji ob udeležbi predstavnikov pristojnih ministrskih resorjev lahko predstavili svoja stališča do omenjene problematike. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Matjaž Juhart se je zavzel za zakon kot pravo rešitev. Kot je pojasnil, danes vlagajo tožbo proti državi, s katero bodo terjali opravičilo in odškodnino zaradi dolgoletne diskriminacije gluhih in prepovedi uporabe znakovnega jezika v šolah v preteklosti. Simona Gerenčer iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN je opozorila na nujno spremembo definicije gluhoslepote. Ljudje z gluhoslepoto se soočajo z dvema invalidnostma, ki "se ne seštevata", saj lahko načeloma slepi ljudje del čutenja nadomestijo s sluhom, gluhi pa z vidom.
Gluhoslepi se na to ne morejo zanesti, saj sta obe čutili poškodovani do te mere, da enega ni mogoče nadomestiti z drugim, je dejala. Dodala je, da se v društvu zavzemajo, da se to področje uredi samostojno. V Skupnosti centrov za socialno delo po besedah Tatjane Milavec podpirajo zagovornika načela enakosti v pozivu po celoviti ureditvi tega področja.
»Gluha skupnost se počuti prezrto in neslišano«
Da gluhi želijo sami odločati o svojih možnosti, je poudarila tudi Petra Rezar iz Društva učiteljev gluhih Slovenije, ki je prepričana, da so še vedno ljudje, ki vodijo politiko "paternalistično". Za Bojana Morda iz Zavoda Hiša slovenskega znakovnega jezika je bil včeraj zgodovinski dan, ko so nekateri gluhi dobili priložnost za besedo. Menil je, da imamo dobre zakone, ki so obstajali še pred vpisom slovenskega znakovnega jezika v slovensko ustavo, a se ne uresničujejo. Po njegovem prepričanju se gluha skupnost počuti prezrto in neslišano.
Predstavniki posameznih organizacij gluhih so opozorili tudi na nekatere izzive, s katerimi se srečujejo. Tako je denimo Boris Horvat iz Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Auris kot ključen problem izpostavil televizijsko produkcijo brez podnapisov. Daša Peperko iz mladinskega društva Mosvit je opozorila na neustrezen sistem vavčarjev, do katerih so gluhi upravičeni po zakonu o uporabi slovenskega jezika.