Strokovna vodja Zavoda Karion, v okviru katerega deluje VDC Čebelice, je Karmen Fridrih, univ. dipl. soc. del, ki se je skupaj še z eno spremljevalko in petimi varovanci VDC-ja odpravila na enega izmed najuspešnejših socialno-pedagoških projektov v Evropi Mirno morje, ki je namenjen otrokom in mladostnikom iz socialno ogroženih okolij, domov za otroke in mladostnik ter ustanov za otroke s telesnimi in duševnimi razvojnimi težavami. Tokrat se je plovbe s kar 95 jadrnicami, ki so odplule iz Kaštele, udeležilo več kot 800 mladih iz celotne Evrope. Slovenijo je zastopalo 17 ekip, med njimi tudi skupina iz Slovenskih Konjic. Jadrnice so se v Split vrnile v soboto, 23. septembra 2023.
Kot so zapisali pri Zvezi Sožitje - Zvezi društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, jim je "življenje na jadrnici omogočalo intenzivno socialno učenje ter nudilo možnost za pridobivanje novih in drugačnih, a za vsakdanje življenje pomembnih izkušenj ter znanj." Kako so se imeli na jadranju, so pri Sožitju vprašali tudi dva udeleženca iz Slovenskih Konjic: "Mišo je povedal, da uživa v gledanju morja in jadrnic ter, da bi na jadranje še šel, Tina pa se je pohvalila, da se je naučila voziti jadrnico: Pomagam brisat posodo, pospravljam kabino in se imam super!"
Skupina iz VDC Čebelice je pri projektu sodeluje že drugič: "1. oktobra letos praznuje naš VDC 25 let delovanja in v teh letih še nikdar nismo šli na jadranje, tako da smo se že lansko leto odločili, da se projekta udeležimo," izpostavlja Karmen Fridrih. Dodaja: "Ena od varovank že vrsto let s starši jadra, tako da ji ta ideja ni bila nova, se je pa zelo veselila, če bi se lahko udeležila jadranja, saj je drugače jadrati s skupino kot družino. Za ostale varovance je bilo lani prvič, tako da so idejo zelo dobro sprejeli, že ko smo idejo predstavili s sodelavko. Tudi to, kaj pomeni biti en teden na jadrnici, čeprav se še sami nismo zares zavedali, kaj to pomeni. V našem VDC-ju imamo tudi uporabnika, ki je bil v okviru tega projekta prvič v 45 letih na morju. Ker je oseba z avtizmom, ne komunicira, obenem pa tudi nima staršev, nismo vedeli, če zna plavati, če se boji vode in kako bo sprejel spremembo okolje, saj jadrnica ponuja zelo majhen prostor za bivanje, vendar so bili ti strahovi povsem odveč."
Karmen Fridrih izpostavlja: "Tudi letos smo se med letom veliko pogovarjali o tem, če si varovanci želijo zopet oditi na jadranje v okviru projekta in so izrazili željo, da bi šli, zaradi česar smo se letos spet prijavili. Uporabniki po mojem mnenju tudi ne gledajo na jadranje s strahom." Pomembno je bilo tudi druženje z jadralci z drugih plovil. "V marinah smo se privezali, spletla so se nova prijateljstva, poznanstva, nekateri so se poznali že od lani, tako da jim tudi gneča pri druženja ni predstavljala stiske."
Za konec pa Fridrih dodaja, da si želijo pri projektu sodelovati tudi prihodnje leto: "Naš VDC je precej majhen, imamo le 8 uporabnikov, in mislim, da dokler bomo imeli 5 aktivnih uporabnikov, se mi zdi vredno sodelovati pri projektu in oditi na jadranje. Nenazadnje se uporabniki obenem učijo, skrbijo za čistočo, skiperja ju učita krmariti in delati vozle. Vsak dan imajo zadolžitve in skiper ob koncu dneva opravi evalvacijo in odkljuka opravljeno. Te kljukice predstavljajo pogoj za izkaznico mladega skiperja, če vse naloge opravijo, na primer pospravljanje kabine, pometanje palube, priklop elektrike in podobno."