Plakat za paralimpijske igre v Parizu 2024, na plakatu je napis Paralympic year 2024, ob napisu pa 2 maskoti, ena opd njih objema Eifflov stolp. Foto: Zveza ŠIS SPK
Plakat za paralimpijske igre v Parizu 2024, na plakatu je napis Paralympic year 2024, ob napisu pa 2 maskoti, ena opd njih objema Eifflov stolp. Foto: Zveza ŠIS SPK

Slovenski parašportniki in parašportnice bodo na paralimpijskih igrah v Parizu nastopili v posamičnih in skupinskih športih. V parastelstvu nas bo zastopal Franček Gorazd Tiršek, v paralokostrelstvu Živa Lavrinc in Dejan Fabčič, v paraatletiki pa metalec diska Henrik Plank. V Francijo pa potuje tudi ženska reprezentanca v odbojki sede, v kateri so: Valentyna Birk, Jana Ferjan, Lena Gabršček, Danica Gošnak, Bogomira Jakin, Barbara Kocmur, Saša Kotnik Hren, Suzana Ocepek, Vesna Pogačar, Klara Vrabič in Tija Vrhovnik.

Naši športniki in športnice se odpravljajo po 53. kolajno

Na paralimpijskih igrah v Parizu bodo podelili 549 medalj v 22 parašportih, tekmovalo pa bo 4400 parašportnikov in parašportnic z vsega sveta. Do zdaj so slovenski paralimpijci osvojili 52 kolajn, 51 na poletnih in 1 na zimskih paralimpijskih igrah, od tega kar 14 zlatih. Največ kolajn so osvojili v strelstvu, plavanju, namiznem tenisu in atletiki. Na igrah v Heidelbergu so leta 1972 prvič nastopili športniki iz Slovenije.

Najuspešnejši slovenski paralimpijci

Franjo Izlakar je eden do dveh najuspešnejših slovenskih paralimpijcev. Osvojil je 6 medalj v atletiki, 3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto. Športno pot je še kot osnovnošolec začel v ZUIM Kamnik. Že zelo zgodaj ga je nad športom navdušil eden vidnejših športnih delavcev, prof. Rajko Vute. Franjo je leta 1992 v Barceloni priboril prvo medaljo pod zastavo Slovenije. Najprej je bil zlat v suvanju krogle, potem pa še pri metu diska. S kroglo je tedaj postavil svetovni, z diskom pa paralimpijski rekord.

Jože Banfi, leta 2013 je umrl v 59. letu starosti, se je začel s športom invalidov ukvarjati po nesreči med otroško igro, v kateri je izgubil obe nogi. Navdušil se je za namizni tenis, odbojko sede in plavanje. Kar šestkrat je nastopil na paralimpijskih igrah, na njih pa leta 1980 in 1984 osvojil šest medalj – tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Pet si jih je priplaval, eno pa si z reprezentančnimi soigralci priigral v odbojki sede. V plavanju so takrat zlate medalje pomenile tudi svetovne rekorde.

Na svetovnih in evropskih prvenstvih se je okitil s 14 medaljami. Osemkrat je bil kot igralec državni prvak Nizozemske v sedeči odbojki. Na Nizozemskem je tudi živel, saj je med enim izmed prvenstev spoznal hosteso nizozemske reprezentance in se z njo poročil. Rad pa se je vračal v domači kraj Trzin in v Kamnik, saj je bil tamkajšnji Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje njegov drugi dom. Leta 1980 je za tekmovalne dosežke na področju invalidskega športa prejel tudi Bloudkovo plaketo. Po končani karieri je bil trener Nizozemske reprezentance v odbojki sede.

Jože Okoren je prvi dobitnik paralimpijske medalje za Slovenijo in takratno Jugoslavijo, in sicer v metu diska (Heidelberg 1972), kasneje pa je osvojil še srebrno medaljo, prav tako v metu diska (Arnhem 1980); njegov takratni rezultat je bil nekaj let evropski rekord. Jože Okoren je dolga leta deloval kot funkcionar Zveze paraplegikov Slovenije na socialnem in športnem področju ter Zveze ŠIS-SPK na različnih področjih športa invalidov. Bil je odličen organizator športnih tekmovanj.

Pavla Sitar je dobitnica prve zlate paralimpijske medalje v vožnji z vozičkom (Heidelberg 1972) za Slovenijo in takratno Jugoslavijo. Kot srednješolka je zaradi neuspešnega operativnega posega na hrbtenjači postala paraplegik. Posvetila se je športu, bila pa je tudi uspešna sodelavka ZPS – je ustanovna članica Društva paraplegikov Slovenije.

Mateja Pintar Pustovrh je osvojila dve paralimpijski medalji, in sicer zlato (Atene 2004) in bronasto (Peking 2008). Pri njej je bilo mogoče opaziti (nesreča jo je doletela že v rani mladosti), da je bila že pred tem športno aktivna. Kljub invalidnosti je uspešno končala gimnazijo in fakulteto. Rada poudari, da so se ji z osvojitvijo zlate medalje uresničile sanje, prav tako pa je nadvse ponosna na »pekinški« bron.

Veselka Pevec je osvojila zlato medaljo v strelstvu (Rio de Janeiro 2016). Tudi zanjo bi lahko rekli: »prišla, videla, zmagala«. Na strelišču je kljub težkim življenjskim preizkušnjam demonstrirala svojo hladnost in mirnost.

Franc Komar je osvojil bronasto medaljo v alpskem smučanju – kombinacija na zimskih paralimpijskih igrah (Innsbruck 1984), in to je tudi edina kolajna, ki so jo slovenski parašportniki in parašportnice dobili na zimskih paralimpijskih igrah.

Franc Pinter je bil najuspešnejši slovenski parastrelec z največ nastopi na paralimpijskih igrah – bilo jih je kar 8 – in štirimi medaljami, tremi srebrnimi (Atlanta 1996, Sydney 2000 in Atene 2000) ter eno bronasto (Peking 2008). Franc Pinter se je v začetku športne poti preizkušal še v številnih drugih športih.

Izjemna trenerka Polona Sladič

Izjemen šampionski niz drži športna panoga parastrelstvo. Parastrelci so pod taktirko selektorice Polone Sladič osvojili kar devet paralimpijskih kolajn na sedmih zaporednih igrah: začelo se je v Atlanti 1996 (2. mesto Franca Pinterja), nadaljevalo v Sidneyju 2000 (2. mesto Franca Pinterja), Atenah 2004 (2. mesto Franca Pinterja), Pekingu 2008 (3. mesto Franca Pinterja), Londonu 2012 (2. mesto Frančka Gorazda Tirška), Riu 2016 (Veselka Pevec 1. in Franček Gorazd Tiršek 2. mesto) in Tokiu 2021 (2 in 3. mesto Frančka Gorazda Tirška).