V kongresnem centru hotela Maestozo v Lipici so se 1. junija zbrali domači in tuji strokovnjaki s področja deinstitucionalizacije. Konferenca v Lipici, na kateri je sodeloval tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, je bila namenjena pregledu dosežkov, izmenjavi najboljših praks, izsledkov raziskav in izkušenj z izobraževanjem. Na njej so si izmenjali izkušnje in ideje, kako premagati protislovja, kot so povečevanje zmogljivosti varovanih oddelkov v zavodih za odrasle in za otroke, uporaba prisilnih ukrepov, izolacija in segregacija ljudi, ki živijo zunaj, težave pri integraciji in trdoživi institucionalna miselnost in praksa, ki se lahko obdržijo tudi v skupnostni oskrbi.
"Pot, po kateri gre Dom na Krasu, bi moral peljati še marsikateri zavod v Sloveniji"
Minister Maljevac je na novinarski konferenci v okviru mednarodnega dogodka poudaril, da se z razselitvijo Doma na Krasu končuje eden izmed največjih projektov deinstitucionalizacije pri nas. "Slišali smo dobro novico, da se bo projekt nadaljeval tudi po uradnem zaključku," je povedal Maljevac in dodal, da je to prava pot na področju socialnega varstva. Ob tem je poudaril, da moramo prav vsakemu omogočiti čim boljše razmere za samostojno življenje. "Za to se bomo zavzemali tudi na ministrstvu, kjer smo v zaključni fazi priprave strategije na področju deinstitucionalizacije za obdobje med letoma 2023 in 2033," je dejal. Poudaril je še, da bi pot, po kateri gre Dom na Krasu, moral peljati še marsikateri zavod v Sloveniji: "Dom na Krasu ima polno podporo ministrstva za solidarno prihodnost in polno podporo bodo imeli tudi drugi zavodi, ki bodo šli po tej poti."
Za deinstitucionalizacijo je na voljo 40 milijonov evrov
Sežanski župan Andrej Sila je povedal, da imajo v Občini Sežana z deinstitucionalizacijo dobre izkušnje. "Trenutno imamo v občini 60 bivalnih enot, okoli 41 ljudi je vključenih v normalen tok življenja. Kot župan lahko rečem, da so zelo dobro sprejeti in predstavljajo sestavni del občanov." Na občini so zaposlili osebo s posebnimi potrebami, razmišljajo pa tudi že o tem, kako bi napolnili prostore sedanjega Doma na Krasu, namenjenega odraslim osebam s posebnimi potrebami, ki bodo po preselitvi stanovalcev ostali prazni. "Ko bomo ta projekt končali, bomo spet pred novimi izzivi. Treba bo razmisliti o tem, kako te ljudi vključevati v sistem zaposlovanja in jim omogočati večjo avtonomnost v življenju, saj to, da jih preselimo v bivalne enote ni dovolj," je še opozoril Sila. Da se tega na ministrstvu zavedajo, je potrdil minister Maljevac in poudaril, da so v stalnem stiku z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). "Lahko povem, da je za področje deinstitucionalizacije v okviru kohezijskih sredstev na voljo 40 milijonov evrov." Vendar osebe s posebnimi potrebami trenutno vključujejo v zaposlitvene odnose prek varstveno-delovnih centrov, se pa po besedah Maljevca pogovarjajo o drugih oblikah zaposlovanja, ki bi osebam s posebnimi potrebami omogočila več samostojnosti.
Projekt deinstitucionalizacije Doma na Krasu naj bi se končal do leta 2026
V. d. direktorja Doma na Krasu Goran Blaško je potrdil, da je projekt v sklepni fazi, obenem pa opozoril, da je deinstitucionalizacija v začetni fazi: "Za nas se po projektu delo in življenje v skupnosti šele začne." Ob tem je napovedal, da predvidevajo, da bodo vsi procesi končani v letih 2025 in 2026. Kot eno večjih težav pri praznjenju ustanove je navedel ureditev stanja na varovanem oddelku: "Zadnje selitve v okviru projekta pričakujemo do konca februarja 2024, do takrat bo popolnoma preseljenih 70 ljudi, potem nam ostane še 45 ljudi, v glavnem iz varovanega oddelka, nekaj z negovalnega oddelka, nekaj pa tudi drugih." Opozoril je še na zelo visoke cene nepremičnin in materialov, ki jih v procesu deinstitucionalizacije nujno potrebujejo, in turbulentne razmere na področju zaposlovanja. "Uspešno nadomeščamo večino kadra, ki je odšel v tem obdobju. Problem, ki se pojavlja povsod, je morda z bolničarji, vsekakor pa uspešno zaposlujemo," je Blaško opisal trenutne kadrovske razmere v Domu na Krasu.
Tudi Urška Sorta Kovač iz Doma na Krasu je opozorila, da z izselitvijo ljudi proces deinstitucionalizacije še ne bo končan, in obljubila, da bodo z vsakim, ki se bo odločil za njihovo pot, delili dobre in slabe izkušnje. Podpredsednica uporabniškega društva Svizci Nika Cigoj Kuzma, ki v Domu na Krasu izvaja psihološke delavnice in zagovorništvo ter pripravlja stanovalce na življenje v skupnosti, je poudarila, da je za proces deinstitucionalizacije nujno, da država zagotovi dovolj stanovanj in kadra. "Kot podpredsednica društva Svizci si bom prizadevala, da se strategija uresniči, da gre razvoj naprej, da se zagotovi vrstniška podpora, ki se mora dodatno razviti, da lahko drug drugemu vzajemno pomagamo, da so zagotovljene človekove pravice in da imajo ljudje kakovostno življenje v skupnosti."
Pred nami je še veliko izzivov
Profesorica s Fakultete za socialne vede (FDS) dr. Mojca Urek je spomnila, da je FSD tako sopotnica kot tudi pobudnica te teme že iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, "ko smo stopili v Zavod Hrastovec in se pogovarjali o tem, da morajo ljudje iti iz zavodov, in organizirali prvo stanovanjsko skupino v okviru Odbora za zaščito norosti, ki se je pozneje preoblikoval v Altro". Vesela je napredka na tem področju. "V teh letih, čeprav smo kritični, so se multiplicirale oblike dela z ljudmi, oblike nastanitev, stanovanjske, podporne, vrstniške skupine, skupine svojcev, koordinatorji obravnave v skupnosti, imamo tudi centre za duševno zdravje. Vse to je mreža, ki ji včasih uspe podpreti človeka, da mu ni treba iti v zavod. Toda včasih je ta še vedno preredka in ljudje padejo skozi. Zato še ne moremo biti zadovoljni, je še veliko dela," je pojasnila. Obenem je opozorila na protislovja, ki se še vedno dogajajo: "Čeprav je Slovenija podpisnica Konvencije o pravicah invalidov, je še vedno govor o tem, da je treba širiti varovane oddelke, jih uvesti še za otroke. To so te kontradikcije, ki jih je treba obravnavati, zapirati in usmeriti v skupnost."
Izselitev stanovalcev je zgolj začetek procesa deinstitucionalizacije
Direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc je pojasnila, da inštitut sodeluje pri obeh projektih deinstitucionalizacije pri nas. Poleg Doma na Krasu praznijo tudi Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. "Zavezali smo se k temu, da bomo tudi sami eni od glasnikov sprememb in zagovarjanja človekovih pravic. Tako bo ena izmed naših nalog v prihodnjem letu tudi spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov in prav gotovo bomo v našem poročilu poudarili, da je na področju zagotavljanja pravic še precej sivih lis in izzivov za prihodnost," je povedala Barbara Kobal Tomc. Ob tem se je zahvalila ministrstvu za podporo in zaupanje in znova poudarila, da je izselitev stanovalcev zgolj začetek procesa deinstitucionalizacije: "Eno so stavbe in storitve, ki jih zagotovimo, drugo pa je, kako posodobiti naše pristope, našo miselnost, naše vrednote, kako vse prebivalce Slovenije prepričati, da smo vsi enakopravni in enakovredni državljani, ki si zaslužimo živeti neko običajno življenje." Njen sodelavec dr. Andraž Kapus je dodal, da upa, da bomo v prihodnjih letih dosegli večje premike na tem področju, in pozval vse navzoče, naj bodo pozorni na to področje, saj se, ko se v državi pojavijo druge težave, najprej pozabi na marginalne skupine.
Ker predstavnikov CUDV Črna na Koroškem ni bilo na kongresu, je o tamkajšnjem napredovanju deinstitucionalizacije govorila Barbara Kobal Tomc: "Projekt se končuje, zadeve bodo izpeljali, kot so si zastavili v predvidenem roku. Pred dnevi sem dobila vabilo na zaključno konferenco, ki bo septembra." Andraž Kapus pa je dodal, da "gre za zelo veliko delo, če vemo, kako težko je zapreti zavode. Prav gotovo se bo življenje teh ljudi po izselitvi izboljšalo, kljub temu pa bomo na inštitutu tudi po končanih projektih budno spremljali dogajanje. Glavna ovira, ki jo vidimo tudi iz primerov v tujini, je sprememba načina dela zaposlenih. Zdaj imajo odprto pot, da njihove storitve postanejo vrhunske ali pa zapadejo v mikroinstitucije."
Zveza Sonček si bo še naprej prizadevala za vključevanje oseb z invalidnostmi v družbo
Na konferenci so se spomnili tudi 40-letnice delovanja nevladne organizacije Sonček – društva za cerebralno paralizo Slovenije, ki si po besedah predsednice Jasne Murgel že od začetka prizadeva za vključevanje oseb z invalidnostjo v družbo: "Izvajamo programe in storitve za ljudi z invalidnostjo, kot so stanovanjske skupine, prilagojena stanovanja in osebna asistenca. Kot zveza imamo zelo veliko praktičnih izkušenj." Ob tem je opozorila, da je Odbor za pravice invalidov Slovenijo leta 2018 opozoril, da je treba še veliko narediti na tem področju, da je še vedno veliko oseb z invalidnostmi v institucijah in da se jih premešča v manjše zavode. Poudarila je tudi nujnost, da se uskladi zakonodaja na področju invalidskega varstva, saj obstajajo prezrte skupine invalidov: "Morda ni daleč trenutek, ko bo kateri izmed nas postal del marginalne skupnosti. Smo starajoče se družba in tudi mi lahko pristanemo v zavodu."
Na kongresu sodelovalo 19 evropskih držav
Predsednica mednarodne mreže ENTER za duševno zdravje prof. dr. Marja Kaunonen je pojasnila, da je naloga mreža vadba, ocenjevanje in raziskovanje na področju duševnega zdravja ter da vsako leto organizira letne konference v različnih evropskih državah. "Menimo, da so teme, ki jih odpirajo naši kolegi v Sloveniji, pomembne za celotno Evropo. Procesi deinstitucionalizacije po državah v Evropi so v različnih fazah. Na tej konferenci sodeluje 19 evropskih držav, ki si želijo učiti iz vaših izkušenj in deliti svoje." je še povedala Marja Kaunonen.