Predsednik skupščine Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS) Karl Destovnik je poudaril, da je v Sloveniji na letni ravni med 2500 in 3000 invalidov, ki vstopajo in tudi odhajajo s trga dela. "Prirastka skorajda ni, ker se nekateri upokojujejo, mladih, ki prihajajo, pa ni v takem številu, kot bi si želeli." Destovnik je prepričan, da bi se to spremenilo, če bi mlade že v času izobraževanja usmerjali v delo in jim pomagali. "Mi smo v projektu Prehod mladih (ki je namenjen vplivanju na večjo socialno vključenost mladih s posebnimi potrebami in oblikovanju enotnega podpornega okolja kot vmesnika med šolo in trgom dela za opolnomočen vstop mladih s posebnimi potrebami na trg dela) ugotovili, da bi teoretično gledano moral biti prirastek na trg dela mladih vsako leto, če bi upoštevali odločbe o usmerjanju, ki so kazalnik, koliko je mladih, ki v procesu izobraževanja potrebujejo pomoč – recimo tisoč." Prav tako je po njegovem mnenju velika težava zadržati invalide na delovnih mestih. "Pri raziskovanju upada delovne zmožnosti ali delovne učinkovitosti smo namreč ugotovili, da se ta upad sčasoma povečuje in oseba ne more več opravljati nalog na istem delovnem mestu," je pojasnil Destovnik in dodal, da se podobno zgodi tudi z nekaterimi starejšimi delavci.
Ustvarjanje novih delovnih mest za invalide
Po njegovem mnenju bi potrebovali tudi dodatna sredstva za razvoj primernejših delovnih mest za invalide. "Pred 30 ali 40 leti so imela podjetja izjemno veliko delovnih mest za svoje delavce z zdravstvenimi težavami zaradi narave dela in so potrebovali prilagoditve. Danes takih podjetij skorajda ni." Kot primer je navedel zdravstvene ustanove, kjer vsako leto številne medicinske sestre zaradi težav s hrbtenico dobijo odločbo o invalidnosti. "Vendar nimamo rešitve, kaj z njimi. Iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana izvajalci vsako leto dobimo cel kup predlogov, če lahko kaj pomagamo pri zaposlovanju njihovih delovnih invalidov, na drugi strani želimo medicinskim sestram zmanjšati administrativno delo, a država nič ne naredi za to, da bi taka delovna mesta sploh podprla, da bi jih lahko na UKC Ljubljana ustvarili."
Problematične dolge bolniške odsotnosti
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Marijan Papež je poudaril, da so velik problem dolgotrajne bolniške odsotnosti, saj ZPIZ ne more začeti poklicne rehabilitacije, dokler zdravljenje ni končano. "Najpozneje po treh mesecih bi se moralo s človekom v bolniškem staležu že začeti nekaj delati, da se vidi, v katero smer ga lahko usmerimo. Pomembno vlogo pri tem bi morala imeti medicina dela, a premalo je kadra." Izplačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje zaradi začasnih zadržanosti od dela so se v desetih letih več kot potrojila: leta 2013 so znašala 224,7 milijona evrov, lani pa kar 689 milijonov evrov. "Te številke so grozljive, ampak to je zato, ker imamo pri nas mentaliteto, da se nekdo ne bo ukvarjal z vračanjem na delo, dokler zdravljenje ni končano. To je resnično velik problem, saj vsi vemo, da ljudem nekaj časa prija, da so na bolniški, potem pa se začnejo psihosocialne stiske," je opozoril Karl Destovnik. Rešitev vidi ozaveščanju tistih delodajalcev, ki niso naklonjeni zaposlovanju invalidov in individualni skrbi za tiste invalide, ki so že zaposleni. "Mi že imamo tako imenovani model podpornega zaposlovanja, imamo tudi uravnotežen invalidski sklad, kjer se lahko financira ta storitev, ampak je problem v okoljih. Javni sektor ne zaposluje dovolj, ima najmanjšo kvoto, ki se že od leta 2006 ni spremenila. Slovenski zakon govori, da bi morali delodajalci v sistemizaciji imeti tudi delovna mesta, ki so prilagojena za invalide. Kdo naj bi bil poklican za to? Verjetno javni sektor, drugi so pa tisti, ki hočejo biti družbeno odgovorni," je prepričan Destovnik.
Prakse zaposlovanja invalidov v Avstriji
Kako se zaposlitvene rehabilitacije lotevajo v sosednji Avstriji, je pojasnila strokovnjakinja iz Centra za poklicno izobraževanje in rehabilitacijo v Avstriji (BBRZ) Ingrid Pammer. "Prehod iz šole na delovno mesto je eden naših največjih izzivov. V Avstriji imamo t. i. kovčing za mlade. V zadnjih dveh letih izobraževanja podpiramo mlade s težavami, da dobijo dodatno podporo in informacije o trgu dela, na podlagi česar se potem lažje odločijo za vajeništvo v nekem podjetju. Tako takoj po končani šoli nadaljujejo svojo poklicno pot." Ob tem je poudarila tudi finančno podporo podjetij, ki zaposlujejo invalide, in tehnično podporo ter pomembno vlogo osebnega asistenta. "Zelo pomembno je tudi, da se v javnosti širi zavedanje o tem, kako veliko pomeni osebna asistenca." Kot je povedala, imajo takšno prakso podpornega zaposlovanja številne države EU in tudi po svetu. "Pri tem ne gre za usposabljanje posameznika, ki potem sam išče službo, temveč za iskanje pravega delovnega mesta za zanj," je še povedala Pammerjeva. Francesca Dadomo iz Španije pa je predstavila Projekt SAFE4ALL, ki je namenjen spodbujanju enakopravne udeležbe invalidov na delovnem mestu ter obravnava dostopnost, rehabilitacijo in varnost invalidov na delovnem mestu. "Cilj projekta je ustvarjanje primernega in varnega okolja za delo invalidov. Pomagamo podjetjem in organizacijam, da postanejo dostopne vsem," je pojasnila Dadomova. Pri projektu pripravljajo tudi priporočila za oblikovalce politik na tem področju, ki jih bodo predstavili februarja 2024.
Predstavitev Evropskega centra virov o dostopnosti
Renauld Scheuer iz Evropskega združenja ponudnikov storitev za invalide (EASPD), ki zastopa več kot 20.000 podpornih služb za invalide po vsej Evropi, je predstavil pomen Evropskega centra virov o dostopnosti – AccessibleEU. V njem je ključni strokovnjak za Slovenijo dr. Matjaž Debevc. "Ena od ključnih nalog Evropskega centra Accessible EU je, da bo bdel nad izvajanjem zakonodaje o dostopnosti v državah članicah. Za lažjo vpeljavo zakonodaje smo vzpostavili spletno knjižnico s podpornimi gradivi o dostopnosti, ki je na voljo tako strokovni javnosti kot tudi vsem drugim," je pojasnil Scheuer. Ob tem je poudaril, da se trenutno ukvarjajo s svežnjem EU za zaposlovanje invalidov ter raziskujejo dobre prakse agencij in morebitne težave z zaposlovanjem invalidov ter pobudo za zagotavljanje programov poklicne rehabilitacije. Rezultate bodo objavili v prvem četrtletju prihodnjega leta, je še povedal Scheuer.
Osebna izkušnja zaposlitvene rehabilitacije
Na izobraževalnih dnevih so predstavili tudi evropsko in slovensko zakonodajo za dostopnost ter podporne tehnologije za invalide na delovnem mestu. Svojo izkušnjo z zaposlitveno rehabilitacijo je predstavil Marko Mikulin, ki je danes samostojni podjetnik. Mikulin je pri dvajsetih letih izgubil vid in svet se mu je postavil na glavo. Končal je šolanje in se pozneje vključil v zaposlitveno rehabilitacijo, ki mu je, kot pravi, odprla poslovno pot. »V podjetju, v katerem sem delal, sem dojel, da si želim bolj fleksibilen delovni čas. Želel sem si oditi na samostojno pot. S to izkušnjo sem spoznal sebe in kaj je resnično zame,« je povedal Mikulin, ki je ugotovil, da ga najbolj izpolnjuje delo z ljudmi. Vpisal se je na študij psihosinteze, s katero se danes tudi profesionalno ukvarja: "Ker mi je bil odvzet vid – nekaj ga je sicer ostalo –, grem k svetlobi." Tehnike dostopnosti, ki jih uporablja RTV Slovenija, je v tehniki lahko razumljivega jezika (lahkega branja) predstavila vodja službe za Dostopnost RTV Mateja Vodeb.
Drugi dan konference v več tehnikah dostopnosti
Velja omeniti, da so bili tokratni izobraževalni dnevi REHA po besedah organizatorjev prva konferenca v Sloveniji, ki je bila simultano prevajana v slovenski jezik, tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena s podnapisi v živo v slovenskem in angleškem jeziku ter opremljena s slušno zanko. Za to so se organizatorji – Ministrstvo za delo, Zavod RS za zaposlovanje, ZPIZ, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča, ZIZRS in Accessible EU – zahvalili Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Generalna direktorica direktorata za invalide na ministrstvu Andrejka Znoj in predsednik odbora za podelitev nagrade Karl Destovnik pa sta podelila nagrade za podjetja, ki zaposlujejo invalide. Kot je povedal Destovnik, gre za posebno obliko družbenega priznanja delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. Nagrajence je med 13 podjetji izbral Odbor ZIZRS. "Izbira je bila težka, pri njej pa smo med drugim upoštevali delež zaposlenih invalidov, dostopnost delovnega mesta, sodelovanje z invalidskimi organizacijami in enakopravno vključevanje v družbo," je povedal Destovnik.
Podelitev nagrad delodajalcem za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov za leto 2022
V skupini velike družbe je slavil Spar Slovenija, kjer ustvarjajo in ohranjajo delovna mesta za osebe z invalidnostjo, upoštevajo njihove zdravstvene in druge omejitve ter izvajajo programe promocije zdravja in izobraževanja. V skupini organizacije si je nagrado prislužilo murskosoboško društvo gluhih in naglušnih, kjer zagotavljajo delovna mesta in vključitev v rehabilitacijo najtežjim bolnikom ter dajejo poudarek ustreznemu in timskemu odnosu pri zaposlovanju invalidov na konkretnih delovnih mestih. V skupini invalidska podjetja je prepričalo podjetje Bodočnost, v katerem so lani ustvarili izobraževalni program, ki se zavzema za ohranjanje priložnosti za zaposlitev in socialno vključenost zaposlenih. V skupini zaposlitvenih centrov so organizatorji nagradili zavod Korenika, ki je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja pogojev za trajno zaposlovanje invalidov na zaščitenih delovnih mestih. "Letošnji prejemniki nagrade za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov so organizacije in podjetja, ki so dokazali, da so invalidi ob ustrezni podpori in priložnostih pomembni člani posameznega delovnega kolektiva," je ob podelitvi poudaril Destovnik.
