Tokrat so se lotili prav posebnega izziva: tečaja športnega plezanja za osebe z okvaro sluha, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik (SZJ). Prvim planinkam in planincem z okvaro sluha, ki so tako lahko izkusili nepozabne plezalne trenutke, so vrata v svet športnega plezanja odprli med 4. aprilom in 30. majem 2023, ob tem pa so imeli stalno podporo tolmačev slovenskega znakovnega jezika (SZJ) in inštruktorjev plezanja. Ideja o tečaju športnega plezanja za osebe z okvaro sluha se je pojavila pred dobrima dvema letoma, ko je inštruktor alpinizma, gorski reševalec in inštruktor gorskega reševanja Janez Toni spoznal zakonca Simono in Igorja Trudna. "Želela sva si, da bi nama pomagal preplezati Triglavsko steno. Rekel je, da je to mogoče, a da bi bilo za začetek bolje, da gremo kam drugam," se spominja Igor Truden. Takrat je nastala zamisel, da bi se tudi gluhi naučili športnega plezanja. "Na prireditvi TEDx Ljubljana sem poslušal tolmačko slovenskega znakovnega jezika Natalijo Spark, ki je govorila o gluhosti in svoji izkušnji s svetom gluhih in naglušnih. Po končanem govoru sem stopil do nje in jo povprašal, kaj si misli o ideji športnega plezanja za osebe z okvaro sluha. Ob sočasnem naivnem iskanju povezav z društvi gluhih, podjetji, ki se ukvarjajo s plezalno opremo, in posameznikov, ki sodelujejo v plezalnih centrih v Ljubljani, sem prišel do odbora In Planinec in njegovega vodje Jurčka Nowakka. Tako se je sklenil krog ljudi, ki so voz izvedbe tečaja porinili naprej," pripoveduje Janez Toni.
Pomemben mejnik v inkluzivnem športu
Uspeh tega tečaja, ki je po besedah namestnice vodje Odbora inPlaninec Marjete Čič resnično izjemen in pomeni pomemben mejnik v inkluzivnem športu, so udeleženci predstavili na okrogli mizi v sredo, 14. junija, na sedežu Planinske zveze Slovenije. "Uspeh 54-urnega tečaja športnega plezanja, ki ga je uspešno opravilo osem tečajnic in tečajnikov, med njimi pet gluhih, ki za sporazumevanje uporabljajo SZJ, je dokazal, da jezik ni ovira pri doseganju športnih ciljev in uživanju v plezalnih podvigih. S pridobljenim znanjem, izkušnjami in opravljenim internim izpitom lahko zdaj prav vsi tečajniki plezajo v naravnih in umetnih plezališčih ter med plezanjem varujejo soplezalce," je povedala Marjeta Čič, ki je prepričana, da jim je uspelo, ker so v skupini ves čas krepili vzdušje, v katerem se je vsakdo počutil dobrodošlega in spoštovanega. "Vsi so imeli enake priložnosti za uresničevanje svojih plezalnih sanj," je še dodala.
Največji izziv je bila komunikacija
Vsi udeleženci okrogle mize so poudarili, da so se spraševali, kako bo potekala komunikacija med plezalcem – ki je v steni in torej ne more uporabljati rok za komunikacijo v SZJ in tudi ne sliši – in soplezalcem ali inštruktorjem športnega plezanja. Na tečaju sta bila ves čas navzoča tudi tolmača SZJ Natalija Spark in Martin Klepec, ki sta bila komunikacijski most med inštruktorji in gluhimi plezalci. "Med pripravami na tečaj pa se je v meni prebudila želja, da ne bi bila samo tolmačka, ampak bi se tudi sama preizkusila v športnem plezanju," je povedala Natalija Spark, ki je tudi sama uspešno opravila tečaj športnega plezanja. In kako je potekala komunikacija? "Gluhi so kretali z eno roko, medtem ko so se z drugo roko oprijemali stene," je opisala tolmačka. "Izziv pa ni bil samo za nas gluhe, ampak tudi za inštruktorje, saj so morali vzpostaviti nove načine komunikacije s svojimi varovanci. Na koncu se je izkazalo, da s tem nimajo popolnoma nič težav. Že na začetku smo se dogovorili, da ko nekdo pleza, ga ne motimo in mu povemo, kaj je storil narobe, šele ko pride nazaj na tla," je pojasnil Igor Truden.
Razvili 50 novih kretenj športno plezanje
Kmalu se je izkazalo, da SZJ ne pozna izrazov, kot so zategni, spuščaj, podaj vrv, počivam, komplet, oponka z matico, počakaj, plezalno varovalo »grigri«, prevezovanje – te izraze so najpogosteje uporabljali. Tako so razvili kar 50 novih kretenj za besede v športnem plezanju, Inštitut za razvoj slovenskega znakovnega jezika pa jih je nato standardiziral. Tako je slovenski znakovni jezik bogatejši za 50 novih kretenj. Teh pa so se morali naučiti tudi inštruktorji. Zdaj, ko so vrata športnega plezanja odprta za gluhe, pa se pojavlja vprašanje, ali bi se kretenj morali naučiti tudi vsi drugi plezalci, da bodo lahko razumeli gluhe soplezalce. "To se je zgodilo naravno, inštruktorji smo se naučili kretenj, da smo lahko komunicirali s tečajniki. Toda če se gluhi ne bi odločili za plezanje, se nihče od nas ne bi naučil kretenj samo za vsak primer. Ko sobivamo skupaj, pa se lahko marsikaj naučimo eden od drugega," odgovarja Janez Toni.
Novim izzivom naproti
Ob koncu so vsi vidno navdušeni poudarili, da so se med njimi spletle tesne vezi in prijateljstva. "Bistvo tega tečaja je, da je nastala neka povezana skupina, ki se druži. Plezanje je orodje, ki gradi neko socialno skupnost, ki nam vsem pomaga v življenju," je prepričan Toni. Med tečajniki je bil tudi Blaž Urh, vodja delovne skupine inPlaninci z okvaro sluha. Podobno kot drugi je bil tudi on nad tečajem navdušen: "Vesel sem, da so se tečaja udeležili gluhi in slišeči in da smo g uspešno opravili, in upam, da bomo še naprej plezali," je zapisal Urh, ki se včerajšnje okrogle mize ni mogel udeležiti. Takole pa je vtise strnila Alenka Sakelšek, planinska vodnica in slišeča udeleženka tečaja: "Že prvo srečanje je bilo navdušujoče. Pregled terminskega plana je ponujal prav tisto, kar sem želela ponoviti in utrditi. Vzdušje med udeleženci, inštruktorji in tolmači je bilo zelo prijazno, vedno je bilo dovolj časa za razlago in pogovor, dogovor med nami. V dobri in zanesljivi družbi smo pridobivali novo znanje in prijateljstvo." Njeni gluhi soplezalci pa so povedali, kakšni so njihovi načrti za naprej. "Bomo videli, ali se bomo ujeli in kako bomo brez inštruktorja. Bolje bi bilo, če bi bil inštruktor z nami," je menila Lea Bijol. "Poskusili se bomo dogovoriti za lahke poti. Zares me zanima, kako bo, ali nam bo uspelo," se sprašuje Darja Vogrinc. Igor Truden pa je dejal, da bodo začeli v Bohinju: "Tam je lažja stena, potem pa Vipava, veliko je sten, ki bi jih radi osvojili." "A prvi korak bo nakup plezalne opreme, ki je nimamo," je še dodala Darja Vogrinc.
