Dogodka se je udeležilo okoli 15 ljudi, najmlajši med njimi je bil 6-letni deček Aleksis. "Meni je bilo zelo všeč. Bolje razumem, kako so zvezde postavljene na nebu. Najbolj zanimiv mi je bil podatek, da svetloba v enem letu prepotuje 9,5 milijonov kilometrov. Me pa zelo zanima, ali zvezde kdaj umrejo," je po predstavitvi vtise strnil Aleksis. Tudi starejšim obiskovalcem je bila predstavitev nadvse zanimiva. "To je bilo nekaj tako izrednega, da bi lahko vsak teden hodila na predavanja. Do zdaj sem imela le domišljijo, zdaj bolje razumem. Predstavljala sem si večji pano, na katerem bomo tipali nebo, a tudi posamezna ozvezdja so bila zanimiva na otip," je povedala Nada, ki je tako kot Aleksis popolnoma slepa.
Knjiga je primerna za vse, ne le za slepe in slabovidne
Tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner, ki je več kot 20 let poučevala slovenščino in likovni pouk v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne (Center IRIS), kasneje pa na Pedagoški fakulteti v Kopru predavala Metode dela s slepimi in slabovidnimi, je, kot pravi, od leta 2004, ko je izdelala prvo, naredila že vsaj deset tipnih knjig. S prstki do zvezd je prva tipanka o vesolju, natančneje o štirinajstih najpomembnejših ozvezdjih severnega neba. Ozvezdja so pojem, ki ga tudi videči težko razumemo, zato jih je še toliko težje pojasniti in orisati slepim, je izpostavila Kermauner in priznala, da je bilo ustvarjanje tipanke, pri katerem je sodelovala tudi profesorica s Pedagoške fakultete v Kopru dr. Janja Plazar, velik izziv.
"V 24 letih dela s slepimi in slabovidnimi sem ugotovila, da so učenci in dijaki zelo radovedni, da jih zanima svet okoli njih, tudi tisto, česar ne vidijo in ne morejo otipati. Zato sem si rekla, zakaj pa ne," je povedala Kermauner. Tudi videči si težko predstavljamo, kaj pomeni ozvezdje, kako so nekatere zvezde daleč, druge bližje Zemlji, kako to približati ljudem, ki nikoli niso videli neba in zvezd, pa je bilo njeno vodilo pri ustvarjanju tipanke S prstki do zvezd. "Poleg skrbno izdelanih reliefnih prikazov ozvezdij je bilo potrebno napisati besedilo, ki je razumljivo in strnjeno ter primerno za brajico, ki nima tako velikega besednega zaklada, vse to sva imeli z Janjo Plazar v mislih," je proces ustvarjanja opisala Aksinja Kermauner. "Z Aksinjo sva 10 let delali skupaj na pedagoški fakulteti in sva skušali združiti naravoslovje in svet slepih. Začeli sva s človeškim telesom, agregatnimi stanji vode, zdaj pa sva prišli na idejo astronomije. Zaprli sva se za tri dni in se domislili, kako prikazati ozvezdja," je povedala Plazar. Poleg ozvezdij sta avtorici v knjigi podali tudi dodatno znanje astronomije, ki marsikomu ni poznano.
"Na zelo enostaven način je o vsakem ozvezdju napisanih nekaj stavkov, tako knjiga je primerna za vse otroke," je pojasnila Plazar.
S tem se strinja tudi Kermauner, ki pa je dodala: "Ko sem podarila knjigo vnukinji kolegice, so jo zaplenili odrasli, saj so jih podatki v njej prav tako navdušili. In to se zgodi vedno, saj sem trdno prepričana, da so knjige za slepe in slabovidne primerne za vse otroke. Če nekaj lahko otipaš in je prikazano na enostaven način, potem je to lahko učni pripomoček za vse."
Kako slepemu pojasniti meglice in barve?
V uvodnem delu je astronom in upokojeni profesor fizike Boris Kham predstavil nekaj dejstev o vesolju, zvezdah in planetih. Kot je povedal, je pred leti že predaval slepim in slabovidnim poslušalcem, zato so bile priprave na današnje predavanje nekoliko lažje. "Izziv je drugačen. Takrat sem se na IRIS-u pri kolegu, ki uči fiziko, podučil, kako najbolje približati vesolje slepim in slabovidnim poslušalcem. Predaval sem o sončnem mrku in sem na tri različne načine opisal, kako sem sam doživel sončne mrke, ki sem jih opazoval,« je pojasnil Kham.
Razumevanje olajšajo tudi pripomočki, ki jih slepi in slabovidni lahko otipajo, zato je Kham naredil reliefni prikaz naše galaksije, za primerjavo razmerja med velikostmi planetov pa je prinesel žogice. "Kako slepemu pojasniti meglice, ki jih videčim zgolj pokažemo? Kot metulja, ki plapola in leti na različne načine. Osnova je torej, da na baročen način opišeš stvari," je še povedal Kham. In kako slepim opisati barve, ki so prav tako del vesolja? "Pri likovnem pouku sem morala popolnoma slepim učencem predstaviti barve. To sem storila s pomočjo materialov. Razlago sem zasnovala na gladkih in hrapavih materialih, pri čemer so gladki predstavljali hladne, hrapavi pa tople barve," je pojasnila Kermauner in dodala, da ima vsaka slepa oseba svojo najljubšo barvo: "Kar vprašajte jih, zagotovo vam bodo povedali."
Izdelava tipanke je dolgotrajen postopek
Tipanka S prstki do zvezd je nastala pred pol leta, razstavljena je bila v Tehniškem muzeju Slovenije na razstavi Svetloba, danes pa je bila prvič predstavljena tudi slepim. Eden od štirih izvodov je v Centru IRIS, zagotovo pa bo eden izdelan tudi za Knjižnico Minke Skaberne. "Gre za zelo dolgotrajen postopek, vsak biserček, vsako zvezdico je treba natančno prilepiti na izrisano ozvezdje. Za izdelek knjige potrebujem vsaj 16 ur, to je le izdelava, brez snovanja ideje, ki je terjalo mesece in mesece. Lažje bi bilo, če bi imeli sponzorja, ki bi pokril vsaj stroške materiala, ki so okoli 50 evrov,« je razložila Kermauner, ki tipanke, kot pravi, izdeluje na "srčni pogon". "Ko vidiš, da ljudi zares zanima in se ti zahvalijo, je to pravzaprav plačilo, ni vse v denarju," nam je še zaupala Aksinja Kermauner.
