O slepoti in slabovidnosti govorimo, ko uporaba korekcijskih očal ali kontaktnih leč ne zadostuje za normalno branje ali opravljanje vsakodnevnih opravil. "Potegniti ločnice med videčimi, slabovidnimi in slepimi ni preprosto, saj vsak posameznik funkcionira drugače," je na delavnici povedal tiflopedagog Peter Rot, ki je zaposlen pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica. Kot je pojasnil, se slabovidnost lahko kaže različno in slepota ne pomeni vedno trde teme, ampak ima lahko posameznik tudi ostanke vida. Najpogostejši vzrok za slepoto je po njegovih besedah makularna degeneracija, pri kateri osebe izgubijo zmožnost prepoznave obrazov in branja, ohranijo pa periferni vid, zato pogosto ne potrebujejo bele palice. Ravno nasprotno pa tisti, ki imajo poškodbe perifernega vida, potrebujejo pomoč pri orientaciji in mobilnosti. "V Sloveniji naj bi bilo med 50 in 100 popolnoma slepih oseb, letno pa se rodita eden do dva slepa otroka. A bistveno je, da praktično ni dveh slabovidnih oseb, ki bi videli enako," je pojasnil Rot.
Dostopnost ne pomeni zgolj taktilnih oznak in brajice
Največ pozornosti je Rot posvetil vprašanju dostopnosti za slepe in slabovidne pri tem pa poudaril, da je še vedno premalo razumevanja za to, kaj resnično potrebujejo. "Sredstva, namenjena prilagoditvam, so v praksi velikokrat porabljena tako, da zagotavljajo le delno dostopnost. In ker se ne razmišlja o dostopnosti celotnega sistema, slepe osebe nimajo kaj dosti od takih delnih prilagoditev," je bil kritičen Rot. Situacijo je ponazoril s primerom Moderne Galerije, kjer je postavljena razstava, ki je prilagojena slepim in slabovidnim, ni pa prilagojena pot od glavne železniške postaje do Moderne Galerije. "Prilagojeno je nekaj - v tem primeru razstava, do česar slepe osebe ne morejo dostopati. Torej bi se morali vrniti k osnovam in prilagoditi najprej dostop Moderne galerije, od tam naprej pa so rešitve lahko zelo različne, ne več toliko prostorske ali tipne, temveč bolj informacijske narave,« je poudaril Rot. Velikokrat slepe in slabvidne osebe ne potrebujejo napisov v brajici ali taktilnih oznak, temveč bi jim veliko bolj prav prišla informacijska točka, kjer bi jih nekdo lahko informairal in pravilno usmeril, so prepričani v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSSNG).
"Z zvočnim opisom ne moreš nikoli doseči enakega učinka kot z osebnim vodenjem"
Teoretičnemu delu delavnice je sledil ogled razstave Od blizu v Moderni galeriji, ki ima vključene prilagoditve za slepe in slabovidne. Kustos David Kožuh iz Goriškega muzeja, ki ima z vodenjem slepih in slabovidnih oseb dolgoletne izkušnje, pa je predstavil način vodenja slepih in slabovidnih po razstavi. "Izkušnje so pokazale, da je bolje, da vodič vodi slepe in slabovidne osebe, kot da poskuša razstavo prilagoditi za samostojen ogled," je poudaril Kožuh. To pa ne pomeni, da tipne slike, možnost tipanja materialov in oblik niso zaželene. "Vse to je dobrodošlo, a z zvočnim opisom ne moreš nikoli doseči enakega učinka kot z osebnim vodenjem, kjer osebo spremljaš in vsebino prilagajaš," je prepričan Kožuh. Kot je še povedal, so pripomočki odlični, saj lahko slepa ali slabovidna oseba z razgradnjo umetnine na manjše faktorje lahko doživi celotno umetnino.
In kako izgleda tak voden ogled? "Najbolj hvaležni so ogledi skulptur. V Goriškem muzeju smo omogočili, da se lahko dotikajo originalnih del, ne sicer vseh, ampak tistih, ki so manj občutljiva. In prvič lahko vodim več oseb hkrati, saj lahko 3 ali štiri osebe hkrati tipajo. In tako, kot so si vse slabovidne osebe med seboj različne, tako različna so tudi vodenja," je ponazoril Kožuh. Veščin vodenja za slepe in slabovidne se je naučil skozi prakso in jih podaja naprej, kar je bil tudi namen delavnic. In ravno to je bil tudi cilj današnje delavnice. "Študentom akademije za likovno umetnost smo želeli predati osnovno znanje o slepoti in slabovidnosti in jih spodbuditi, da pri svojem delu poskrbijo za dostopnost vseh ranljivih skupin," je povedal Igor Miljavec, predsednik MDSSNG.
Pri razstavi je sodelovalo več kot 60 študentov
Razstavo Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti so pripravili v sklopu 15. konservatorsko-restavratorske transverzale, zaživela je 22. decembra lani. Pri njej so sodelovale številne ustanove. Nosilne ustanove so Moderna galerija Ljubljana, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO) in Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, pridružene pa so še Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Restavratorski center Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in Akademija za likovno umetnost v Zagrebu. Ogromno fizičnega dela pa je po besedah profesorice z Akademije za umetnost in oblikovanje v Ljubljani Tamare Trček opravilo več kot 60 študentov. Ena izmed njih je študentka ALUO-ja Sara Štorgel, ki je napisala nekatera besedila za zvočno pot. "Pri tem sem morala upoštevati, da bo vse skupaj dostopno ranljivim skupinam, pomagala sem tudi pri postavitvi razstave in povezovanju vseh sodelujočih," je povedala Štorgel, ki je prepričana, da bi morala biti umetnost, kljub temu, da jo velikokrat dojemamo subjektivno, predstavljena tudi na način, da jo lahko začutijo vse ranljive skupine. "Manj govorjenja in več konkretnih dejanj, saj ni tako težko, na delavnici smo slišali, da je velikokrat dovolj že dobra info točka," je še zaključila Štorgel.
Različni odzivih slepih in slabovidnih
"Razstava je plod desetletja dela, tako da nekateri študentje sploh niso vedeli, zakaj počnejo, kar so počeli. Seznanjali smo jih z različnimi načini dela, ki so jih razstavljeni umetniki uporabljali. Vmes smo raziskovali, kako so ti umetniki ustvarjali. Povezala sem se z vodjo našega restavratorsko-konservatorskega oddelka Nado Madžarac in ji predlagala, da bi s študenti naredili tisto, česar ona kot restavratorka ni mogla, ker ni imela časa. In tako se je že leta 2013 začelo," je pojasnila Trček.
In kako so se odzvali slepi in slabovidni obiskovalci? "Imeli smo sedem slepih in slabovidnih obiskovalcev, večina je bila žensk. Vse gospe so bile zelo navdušene, saj so imele ob tipanju tudi spremno besedilo, ki je dodatno pojasnilo umetniško delo. Obiskal nas je tudi gospod, ki pa je že po petih minutah ugotovil, da je zanj vse skupaj dolgočasno. Tako smo se naučili, da je potrebno z vsakim obiskovalcem ubrati drugačen pristop," je še povedala Trček.
Razstava Od blizu bo v Moderni galeriji na ogled do 2. aprila.