Grafična špica oddaje z anslovom Družbeni fenomeni: Digitalna preobrazba. Foto: TV Slovenija
Grafična špica oddaje z anslovom Družbeni fenomeni: Digitalna preobrazba. Foto: TV Slovenija

Sreda, 31. 5., ob 11.10, TV SLO 1
Družbeni fenomeni: Digitalna preobrazba, izobraževalno-dokumentarna oddaja

Digitalizacija ni prihodnost, temveč sedanjost; lanskoletna epidemija pa je vse nas soočila z dejstvom, da je digitalizacija tako javne uprave, kot tudi podjetij in nenazadnje našega vsakdanjega življenja neizbežen proces. V oddaji nas bo tako zanimalo, kakšna je naša splošna digitalna pismenost in kakšne so naše digitalne kompetence, kje smo kot država (digitalna strategija 2030), katera področja so že digitalizirana in katera bodo morala biti v kratkem; zakaj sta informatika in računalništvo tako obstranska predmeta v osnovnih in srednjih šolah in ali izobražujemo dovolj poklicev, ki bodo ustrezali novim delovnim mestom? Zakaj je digitalizacija (vpeljevanje industrije 4.0.) nujna in kakšni so stranski učinki tega? In nenazadnje, je digitalizacija pravična za vse, zakaj je digitalizacija ključ do večje blaginje nas vseh in kaj bomo (poleg večje produktivnosti) še imeli od digitalizacije - nemara tudi kakovostnejše življenje z več prostega časa?

Grafična špica oddaje z naslovom Družbeni fenomeni: Sodobni oče. Foto: TV Slovenija
Grafična špica oddaje z naslovom Družbeni fenomeni: Sodobni oče. Foto: TV Slovenija

Četrtek, 1. 6., ob11.10, TV SLO 1
Družbeni fenomeni: Sodobni oče, izobraževalno-dokumentarna oddaja

Še pred nekaj desetletji je veljalo, da je oče glavni finančni steber družine, veliko bolj kot na vzgojo pa je vplival na finančno in socialno skrb za družino. Z vrsto družbenih sprememb pa se je njegovo mesto v družini začelo spreminjati. Današnji očetje želijo sodelovati pri negi in vzgoji otrok in si s partnericami delijo tudi druga gospodinjska opravila. Kako sodobni očetje doživljajo svojo novo vlogo? In kako njihove partnerice? So se z novimi oblikami očetovstva preoblikovale tudi moško-ženske vloge?

Navijači s slovenskimi zastavami. Foto: SOJ RTV SLO
Navijači s slovenskimi zastavami. Foto: SOJ RTV SLO

Petek, 2. 6., ob 11. uri, TV SLO 1
Tipično slovensko: Mala dežela, veliki uspehi, izobraževalno-dokumentarni film

Slovenija je svojevrsten fenomen. Po površini in številu prebivalcev je majhna, velika pa je po številnih uspehih in dosežkih. So razlog geni, nadarjenost, znanje, trud, strast, okoliščine? Kdo so bili izjemni Slovenci v preteklosti in kdo so danes? Kako lepo in težko je na poti do uspehov? Film razkriva ozadje zgodb uspešnih Slovencev z različnih področij, od športa do podjetništva in umetnosti, zgodbe smučarske skakalke Nike Križnar, doktorja strojništva Jureta Kneza, pokrajinskega fotografa Jake Ivančiča in tudi nekaterih velikih imen iz preteklosti, od Valvasorja do Plečnika.

Na črni podlagi je kot v nekakšnem baročnem pozlačenem okviru za sliko napisan naslov dokumenatrnega filma Grofičino popoldne. Foto: arhiv RTV SLO
Na črni podlagi je kot v nekakšnem baročnem pozlačenem okviru za sliko napisan naslov dokumenatrnega filma Grofičino popoldne. Foto: arhiv RTV SLO

Grofičino popoldne, dokumentarni film, ob 15. uri, TV SLO 2

Leta 2015 sta k lastniku gradu Štatenberg prišla tujca v baročnih oblačilih, ki bi rada postala grof in grofica Štatenberška.

Ostaja vsaj delna neznanka, zakaj je gospod privolil, a oktobra 2015 sta se vselila. V enem samem mesec sta zapuščen in ponekod zanemarjen dvorec preuredila v objekt, ki je pričel privabljati ljudi. Celotno krilo sta posvetila različnim tematskim razstavam ter v pičlem mesecu dvorcu vdihnila novo življenje. Dosežek, ki je Makolčane prepričal, da sta prišleka iz Ljubljane resnična garača.

Grofica, v civilu ji je ime Tanja, je v mladosti oslepela. Ostal ji je en odstotek vida. Preživela je raka. In od nekdaj je sanjala, da bi bila rada grofica. Zaljubljena je v literarne like in resnične osebnosti šestnajstega in sedemnajstega stoletja, v opero, barok. Nič od tega ji ni bilo dano, dokler ni srečala svojega grofa, ki je preživel kap in bil nekaj tednov v komi. Ko se je srečal z grofico, je bil neotesan, a dobro stoječ lastnik prevozniškega podjetja. Preklinjal je in hodil na podeželske veselice. A imel je strast, ki je ni delil skoraj z nikomer. Privlačilo ga je starinsko pohištvo. Brez razloga ga je kupoval, restavriral in zbiral. Skladiščil v nekem predmestnem skladišču. Grofica je Grofa, ko ju je usoda združila, pričela preoblikovati. Grof in Grofica sta imela vse, le dvorca ne. Tu vstopi v zgodbo Štatenberg. Ko sta se grof in grofica naselila na dvorcu, sta odprla bistveno vprašanje, s katerim se ukvarja dokumentarni film: »Ali je bolje, da stavbna/grajska dediščina propade, ali pa je bolje, da jo zasebni kapital, čeprav strokovno nekoliko manj dosledno, spravi v funkcijo?«

Danes je Štatenberg turistična točka v velikem vzponu in zbirka grofa ter grofice Štatenberške je pomembna turistična točka v porečju Dravinje.

Pogled od zgoraj na Slovensko cesto, ki zavzema spodnji del slike, na zgornjem pa se vidi pročelje uršulinskega samostana. Prizor iz dokumentarnega filma Mesto, ki se ozira v nebo. Foto: Arhiv RTV SLO
Pogled od zgoraj na Slovensko cesto, ki zavzema spodnji del slike, na zgornjem pa se vidi pročelje uršulinskega samostana. Prizor iz dokumentarnega filma Mesto, ki se ozira v nebo. Foto: Arhiv RTV SLO

Sobota, 3. 6., ob 18.10, TV SLO 2
Mesto, ki se ozira v nebo, igrano-dokumentarni film

Leta 2014 se je Ljubljana spominjala svoje zgodovine izpred 2000 let. Igrano-dokumentarni film Mesto, ki se ozira v nebo, je neke vrste hommage Emoni, antični predhodnici današnje Ljubljane. Film ne poskuša rekonstruirati nekdanje podobe rimskega mesta, ampak pripoveduje o mestih kot živih organizmih, kako so se ta skozi čas spreminjala, rastla in izginjala, seveda s poudarkom na rimskem urbanizmu kot sijajni sintezi vse antike.
Mogočna rimska država se je razprostirala ne le na ozemlju celotnega Sredozemlja, temveč tudi na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki in povezovala bogate ter raznovrstne kulture, zato se bomo v filmu posvetili predvsem dvema mestoma z antično zapuščino: Ljubljani, ki je zaradi ugodne geostrateške lege že od prazgodovine predstavljala najugodnejši prehod med Sredozemljem in Srednjo Evropo, in Carigradu, mestu ob Bosporski ožini, nekdaj veličastni prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva na presečišču Evrope in Azije.
Glavni junak, tako imenovani sodobni Emonec, je Vito, arhitekt, ki živi v Ljubljani. Njegova velika strast je numizmatika. Zgodba nas zapelje tudi v Carigrad. Na sled namreč pride novcu, ki je morda del ene od emonskih zakladnih najdb.

Alpinistki v zimski plezalni opremi na vrhu zasnežene gore. Ena od njiju sedi in z roko kaže predse v daljavo, druga stoji in se obrača v isti smeri. Foto: Televizija Slovenija
Alpinistki v zimski plezalni opremi na vrhu zasnežene gore. Ena od njiju sedi in z roko kaže predse v daljavo, druga stoji in se obrača v isti smeri. Foto: Televizija Slovenija

Nedelja, 4. 6., ob 14.30, TV SLO 2
Himalajski vrhovi treh Slovenk, dokumentarni feljton

Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma.

Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu.