Na dan boja proti okupatorju, ki je v našem prostoru uradno postal praznik leta 1948 – štiri leta prej pa dela prost dan –, Uredništvo igranega programa na program umešča radijsko igro Steza do polnoči, za katero je avtor Saša Vuga leta 1973 prejel nagrado vstaje slovenskega naroda. Napovedovalec na Radiu Ljubljana, kasneje pa dolgoletni urednik in dramaturg na Televiziji Slovenija je radijsko igro zasnoval po resničnem dogodku (zgodil se je leta 1942 v Črnem Vrhu nad Idrijo), ko je otrok svojega očeta izdal fašistom – psihološko in poetično bogato delo odkriva temeljne moralne konflikte narodnoosvobodilnega boja, pri čemer raziskuje tudi univerzalni pomen njihovih eksistencialnih (in eksistenčnih) dilem.
Vuga je sicer avtor več radijskih iger, pri čemer je Aleš Jan v svoji strokovni monografiji Slišati sliko, videti zvok izluščil dve temeljni lastnosti njegove (radijske) pisave: spoštovanje in ljubezen do naroda ter avtorjev jezik, "ki ni samo jezik dialoga, temveč visoka maša slovenskega jezika". Radijski igri, ki jo je režiral Borut Trekman, bodo poslušalke in poslušalci tako prisluhnili v prazničnem četrtku ob 22.05 na programu Ars.
Nabor radijskih iger dopolnjujeta še črna groteska Kdo je Baltazar, ki so jo leta 2003 v glavnih vlogah treh vojnih beguncev interpretirali Dare Valič, Polde Bibič in Boris Ostan. Igro avtorja Mirka Kovača v režiji Jožeta Valentiča sprva sestavljajo zgodbe o lepih doživljajih in izpovedi o krutih in hudodelskih dejanjih, ki vznikajo med kartanjem; na koncu pa moškim ostane le vizija lastne smrti, ki se prikrade mednje. Igra bo na sporedu v ponedeljek, 24. aprila ob 22.05 na programu Ars.
Na Prvem programu bo v torkovem terminu radijske igre na sporedu delo češkega pisatelja in dramatika Jiřija Kratochvila, prejemnika več čeških in mednarodnih literarnih nagrad. Babica praznuje 99. rojstni dan je radijska igra, v kateri avtor znotraj okvira babičinega rojstnega dne (babico je interpretirala Štefka Drolc) raziskuje religijo potrošništva, za katero se zdi, da ne popušča niti danes v času inflacije. Vedno bolj absurdna igra vlog, skozi katero nas simbolno vodi Smrt (v interpretaciji Marka Mandića), postavlja ogledalo (tudi naši) razsipni in pogosto preveč površinski družbi. Radijsko igro je režiral Gregor Tozon.
Prispevki narave in človeka k višjemu cilju
Tozon je tudi avtor in režiser sredne kratke radijske igre na programu Ars: v dokumentarni slušni kompoziciji z naslovom Sonata za drevo in ovna je v sonatni obliki štirih stavkov avtor zvočno naslikal konkretni in simbolni prispevek narave k oblikovanju glasbila – violončela. Brezbesedna zvočna izkušnja je svojevrstno popotovanje do izdelanega glasbila, ki vodi prek gozdov in pašnikov: godalo je namreč narejeno iz lesa in ovčjih črev.
Sobotni večerni termin kratke radijske igre na Prvem programu pa bo zaznamovala črtica iz slovenske literarne zapuščine. Portret dečka s cvetlico v roki je liričen leposlovni spis, ki ga je napisal slovenski pisatelj in dramatik Slavko Grum, za radio pa priredila Mojca Jan Zoran. Voajerska rekonstrukcija nenavadnega odnosa med ostarelo žensko in najstnikom poslušalko in poslušalca vodi v metaforo o dečku, ki prevprašuje univerzalne pojme osamljenosti, hrepenenja in navezanosti.
Nagrada za delo
Dan pred mednarodnim praznikom delavstva, ki tradicionalno prinaša prvomajske budnice po vsej Sloveniji, rdeče nageljne in razmisleke o delavskih pravicah, bo v terminu radijske igre za otroke na sporedu umetniška pripoved z naslovom Nagrada. Gre za eno izmed črtic iz zbirke Solzice slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca (Lovra Kuharja), ki se je v svoji literarni zapuščini pogosto osredinjal na teme proletariata in usod malih ljudi. Zgodba, ki jo je interpretiral Boris Kralj, v ospredje postavlja usodo očeta drvarja in njegovih otrok Lenčke in Aneja; ko posekajo gozd za nepravičnega gospodarja, za svoje garanje dobijo preskromno plačilo. Umetniška pripoved v režiji Marjana Marinca tudi najmlajše poslušalke in poslušalce spodbuja k premisleku o pomenu dela, ki je tudi danes marsikje in vse prepogosto premalo plačano in cenjeno.
Ure v aprilu
Ob 60. obletnici programa Ars se v oddaji Odprta knjiga predvaja posebnost radijskega arhiva: na sporedu je ponovitev radiofonske pripovedi v nadaljevanju Ure v aprilu, ki jih je režiser Peter Zobec priredil po romanu April pisateljice Mire Mihelič. Roman je nastal leta 1959 iz avtoričinih dnevniških fragmentov, posebnost njegove radijske priredbe pa je naturalističen pristop komponiranja radiofonskega dela, saj so želeli ustvarjalci čim nazorneje zvočno naslikati Ljubljano leta 1941; to se odraža v glasbeni opremi, pa tudi v zvočnih efektih, vpetih v romaneskno dogajanje. Trideset delov romana Ure v aprilu bo na sporedu vsak delavnik ob 19. uri.
Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365. Oddaja Odprta knjiga in aktualna priredba romana Ure v aprilu pa je v podkastu Odprta knjiga na radiu in portalu RTV 365 na voljo še tri dni po predvajanju.
Spored radijskih iger med 24. in 30. aprilom
Ponedeljek, 24. april
Radijska igra 21.05 (Ars) – Mirko Kovač: Kdo je Baltazar
Torek, 25. april
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Jiři Kratochvil: Babica praznuje 99. rojstni dan
Sreda, 26. april
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Gregor Tozon: Sonata za drevo in ovna
Četrtek, 27. april
Radijska igra 22.05 (Ars) – Saša Vuga: Steza do polnoči
Sobota, 29. april
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Slavko Grum: Portret dečka s cvetlico v roki
Nedelja, 30. april
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – Lovro Kuhar: Nagrada