"Že dolgo časa čakam, tukaj sem že 9 mesecev. Mislila sem, da bom tukaj mesec ali dva, a ker sva s prijateljico Liudmylo Hiunhor gluhonemi, ne moreva sami iskati stanovanja. Nič ne razumem, nobene pomoči nisem dobila, ni bilo tolmačev," pripoveduje Lilija Stoska, mamica 16 mesečne Zlate, ki je prav tako gluha. Ljudmila Gungor ima sicer slušni aparat, s katerim zaznava nekatere zvoke, a se tako kot Lilija Stoska sporazumeva s pomočjo znakovnega jezika.
"Ko sem upravi azilnega doma v Logatcu sporočila, da želimo poiskati primernejši dom, so mi rekli, naj ga sama poiščem na spletu. To sem tudi storila. Ko sem našla primerne stanovanjske oglase, sem prosila sestro iz Makedonije, naj pokliče, saj sama ne morem govoriti po telefonu, ampak to je bilo nemogoče. Potrebujem tolmača, a ga nastanitveni center v Logatcu ne omogoča," je obupana mama šestošolke in devetošolke, ki obe slišita. Obe družini si želita ostati v Logatcu, a da bi našli primernejši dom od sedanjega, nujno potrebujeta tolmača, ki bo lahko komuniciral z najemodajalci. Stanovanje so si namreč, po besedah direktorice Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj, dolžni poiskati sami.
Za njuno stisko smo izvedeli od gluhega zakonskega para iz Logatca, Bojana in Vesne Korenč, ki sta ju sredi maja opazila, ko sta se pogovarjali v znakovnem jeziku. Pristopila sta k jima in se začela z njima sporazumevati. "Ukrajinski znakovni jezik je drugačen od slovenskega znakovnega jezika. Začeli smo počasi. Posnemali smo kretnje drug drugega in se na ta način učili, uporabljali smo mednarodne besede v znakovnem jeziku. Zdaj se lahko v znakovnem jeziku pogovarjamo," je pojasnil Korenč, ki je pred dobrim mesecem poklical tolmačko slovenskega znakovnega jezika, ki je Zlati Stoski z njegovo pomočjo tolmačila na zdravniškem pregledu. "Ne razumem, zakaj tolmača ne zagotovi azilni dom," je zgrožen Korenč, ki je obema begunkama pomagal tudi do otroškega dodatka, ki sta ga, kot pravita zaradi komunikacijskega šuma, dobili šele novembra.
"Zmotno je prepričanje, da se lahko z gluhimi osebami namesto znakovnega jezika ali tolmačenja poslužujemo pisanja"
Vodja nastanitvenega centra v Logatcu Lea Pignar nam je povedala, da se praktično prvič srečujejo z gluhimi begunci, saj da v času, od kar vodi nastanitveni center v Logatcu, gluhih beguncev ni bilo. In kako z njimi komunicirajo? "Ves ta čas smo z gluhimi begunci komunicirali s pomočjo prevajalca. Sreča je, da ima gospa Hiunhor dve slišeči hčerki, tako da je komunikacija potekala preko njiju s prevajalcem. Poleg tega mi vse informacije damo v ukrajinskem jeziku na spletu v pisni obliki, imamo QR kodo, ki jo z mobilno aplikacijo lahko poskenirajo in nudi vse informacije v pisni obliki. Vse informacije lahko dobijo tudi v tiskani obliki, ker vse natisnemo, da si v svojem lastnem jeziku lahko vsak vse prebere," je pojasnila vodja azilnega doma v Logatcu Lea Pignar.
A to gluhim osebam včasih enostavno ne zadošča, opozarja generalni sekterar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart, ki je tudi sam otrok gluhih staršev in tolmač. Pojasnil je, da je znakovni jezik gluhim osebam materni jezik, ki ima svoja jezikovna pravila in v tem smislu ni enačaj med slovenskim znakovnim jezikom in slovenščino. "Analiza državne skrbi je pokazala, da so gluhe osebe v primerjavi z drugimi invalidi v najslabšem socialno-ekonomskem položaju kot tudi na področju izobrazbe. Zato je med gluhimi zelo pogosto slabše jezikovno znanje nacionalnega govorjenega jezika. To seveda ne velja za vse gluhe, ki uporabljajo znakovni jezik, je pa precej pogosto, zato je slovenski jezik v govorjeni ali pisani obliki mnogokrat gluhim osebam tuj jezik. Zato je zmotno prepričanje, da se lahko z gluhimi osebami namesto znakovnega jezika ali tolmačenja lahko poslužujemo pisanja. Pisanje se uporablja izključno v izrednih situacijah in ne kot nadomestek kretnje oz. tolmača," je povedal Juhart.
Urad: Zagotovili bomo tolmača za slovenski znakovni jezik
Na Uradu, kjer zagotavljajo prevajalce za vse druge jezike, se zavedajo, da tudi gluhi begunci potrebujejo tolmača, a po besedah direktorice Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj jim po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb ta trenutno ne pripada. Zato bodo uporabili drugo področno zakonodajo in ga omogočili. "Tolmači za slovenski znakovni jezik so za te primere težje uporabljivi, saj, kot sem jaz seznanjena, bi bil potreben tolmač za ukrajinski znakovni jezik. Mi smo ga že iskali v Sloveniji, a ga nismo našli. V kolikor obstaja ali pa kdo zna to tolmačiti v ukrajinskem znakovnem jeziku, naj se obrne na Urad, da ga bomo lahko zagotovili. Vsekakor pa bomo zagotovili tolmača za slovenski znakovni jezik," je obljubila Štrukljeva.
Azilni dom je obiskala tudi ekipa slovenske kronike. Več v prispevku Gluhi begunci še vedno brez tolmača.