Namen akcijskega načrta je preselitev in nudenje skupnostne podpore občanom, ki so trenutno nameščeni v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Predstavnice in predstavniki Občine Radlje ob Dravi, Ministrstva za solidarno prihodnost in Inštituta RS za socialno varstvo (IRSSV) so poudarili pomen dezinstitucionalizacije znotraj koncepta človekovih pravic. Slednje je opredeljeno v mnogih mednarodnih dokumentih in smernicah, ki so podlaga omenjeni Strategiji. S spremembami Zakona o socialnem varstvu pa bo delo akterjem na področju dezinstitucionalizacije precej olajšano.
Vsak človek ima pravico do samostojnega življenja v skupnosti
Župan občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik je izpostavil, da se Občina Radlje ob Dravi pridružuje prizadevanjem za deinstitucionalizacijo, saj verjamejo, da mora imeti vsak človek pravico do dostojnega in samostojnega življenja v skupnosti. "Življenje v domačem okolju ne sme biti privilegij, temveč temeljna pravica. S svojimi prizadevanji poskušamo prispevati k preobrazbi sistema socialnega varstva, kjer bodo ljudje z različnimi potrebami deležni ustrezne podpore tam, kjer želijo živeti – v svojem okolju, med svojimi bližnjimi," je poudaril Bukovnik. Skupaj z vsemi deležniki, stroko in širšo javnostjo je potrebno graditi odprte in vključujoče skupnosti, kjer bo vsak posameznik lahko enakovredno sodeloval in živel polno življenje, so prepričani na občini Radlje ob Dravi, zato podpirajo deinstitucionalizacijo – ker želijo verjeti, da prihodnost pripada skupnostim, ne ustanovam, so še izpostavili.
Podpora Ministrstva za solidarno prihodnost
Generalni sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost, dr. Luka Omladič je poudaril, da Ministrstvo za solidarno prihodnost pozdravlja odločitev Občine Radlje ob Dravi, da z njihovo podporo in v sodelovanju z IRSSV pripravi lokalni akcijski načrt ter organizira storitve in nastanitev za svoje občane, ki sedaj živijo v institucijah, ter jim ponudi možnost ponovnega vključevanja v domače okolje v luči sprejete Strategije RS za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024-2034. Enako pomembno vidijo organizacijo in izvajanje storitev v lokalni skupnosti tudi kot rešitev situacije za tiste posameznike z oviranostmi, ki sedaj živijo v skupnosti in se jim zaradi aktiviranja Občine Radlje ob Dravi v smeri nudenja storitev in podpore pri vsakodnevnem življenju ne bo potrebno seliti v institucijo, ampak so s tem dobili možnost ostati doma. Zahvaljujejo se Občini Radlje ob Dravi za pobudo in pripravljenost za sodelovanje ter snovanje in uresničevanje novih možnosti, tako za ljudi z oviranostjo, kot tudi za povezovanje različnih služb in akterjev na lokalni ravni in s tem krepitev celotne skupnosti.
Spodbuda za druge občine
Dr. Andreja Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo je opomnila, da je bila Strategija za dezinstitucionalizacijo sprejeta skorajda pred letom dni. Pozdravila je odločitev vlade, da bo do marca pripravila spremembe Zakona o socialnem varstvu, ki bodo omogočale ljudem, ki živijo v zavodih, hitrejšo in enostavnejšo vrnitev v domače okolje. "Sprememba zakonodaje bo tudi olajšala delo občinam, kot so Radlje ob Dravi, ki so zavezane k človekovim pravicam in ne želijo, da njihovi občani ostajajo v institucijah," je dejala Rafaeličeva. Ob tem je izrazila upanje, da bo prvi akcijski načrt, ki je začel nastajati na pobudo župana in občine Radlje ob Dravi spodbuda za druge občine, da postanejo še bolj občutljive za institucionalizacijo in človekove pravice.