Na začetku konference je okoli 60 udeležencev pozdravila predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacija Slovenije (NSIOS) Mateja Toman, ki je poudarila, da je dostopnost ključ do uresničevanja vseh temeljnih pravic: "Vsi moramo imeti enak dostop do vseh dobrin, storitev, blaga, do vsega, kar je ljudem na voljo. Invalidi se pri tem srečujemo z ovirami. Najprej vedno pomislimo na dostopnost grajenega okolja, a dostopnost je veliko širši pojem. V sodobni družbi informacije pomenijo moč, zato je dostop do digitalnih in spletnih vsebin čedalje pomembnejši in bolj ključen za sodelovanje v elektronski dobi."
Državna sekretarka na Ministrstvu RS za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić je povedala, da svetovni dan ozaveščanja o digitalni dostopnosti zaznamujemo vsak tretji četrtek v maju od leta 2012, ko so ustanovili fundacijo GAAD (Global Accessibilty Awareness Day). "Zamisel o tem, da bi bilo treba na pomen dostopnosti tehnologije odmevneje opozoriti, pa se je porodila leto pred tem, ko je ameriški spletni razvijalec Joe Devon na temo dostopnosti napisal objavo na svojem blogu in poudaril, da je treba spremeniti dejstvo, da je dostopnost zelo nizko na seznamu pomembnih stvari pri ustvarjanju spletnega mesta. Po objavi na blogu se je z njim povezal Jennison Asuncion, strokovnjak za dostopnost iz Kanade, in skupaj sta nato zasnovala zamisel o svetovnem dnevu ozaveščanja o dostopnosti. S tem sta želela razširiti zavedanje o tem, da bi morala biti vsa velika spletna mesta preprosto dostopna in preprosta za uporabo," so zapisali na spletni strani MDP-ja. Dr. Aida Kamišalič Latifić je poudarila, da je treba krepiti zavedanje, da mnogo spletnih strani, mobilnih aplikacij in drugih digitalnih orodij ni enako dostopnih za vse ljudi, ter spodbujati razvijalce digitalnih tehnologij k iskanju rešitev, da bi bil dostop informacij enak za vse – ne glede na njihove oviranosti ali njihovo starost. "Digitalna dostopnost je v Sloveniji urejena z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki velja za državne organe, organe lokalne skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. Boljšo dostopnost pa lahko zagotovijo tudi vsi drugi," je še povedala državna sekretarka in pozvala sodelujoče: "Naj vas na prvi konferenci o digitalni dostopnosti vodi misel, da digitalizacija ne more uspeti, če imajo od nje koristi le nekateri, saj znanje dobi pomen šele, ko ga delimo."
Kaj je digitalna dostopnost?
"V sodobnem svetu se vse vrti okoli digitalnega sveta, z uporabo svetovnega spleta se nam povečajo možnosti usposabljanja, zaposlitve in tudi sprostitve. Če smo odrezani od digitalnega sveta, smo odrezani od ključnih informacij o našem izobraževanju, zaposlitvi in prostem času," je poudaril strokovanjak za digitalno dostopnost Tilen Škraba iz Zavoda A11Y.si in pojasnil, da digitalna dostopnost poleg spletnih strani vključuje tudi dostopnost aplikacij, dokumentov in objav na družbenih omrežjih. Nedostopnost digitalnih vsebin prikrajša osebe z vidnimi, slušnimi, gibalnimi, kognitivnimi in govornimi oviranostmi.
"Vse te oviranosti pa so lahko trajne, začasne ali situacijske. In vsi mi bomo nekoč stari, vsakemu od nas se lahko pripeti nesreča, zato bomo tudi mi potrebovali prilagojen način dostopanja do digitalnih vsebin," je povedal strokovnjak za spletno dostopnost Bogdan Cerovac iz Zavoda A11Y.si, v katerem ocenjujejo, da je v Sloveniji 671.000 oz. 22,6 % ljudi z oviranostmi. Da bi ti ljudje lahko uporabljali spletne strani, morajo biti dostopne. "To pomeni, da morajo imeti gumbi opise, videovsebine morajo imeti besedilne ali zvočne opise, ne sme biti zapletenih navigacijskih mehanizmov, besedila, slike in razporeditve morajo imeti možnost povečave. Gluhi uporabniki potrebujejo vsebine s tolmačem ali podnapisi, naglušni pa možnost prilagajanja glasnosti. Pri motorično oviranih osebah je velik problem izpolnjevanje obrazcev, ko so na voljo kratke časovne omejitve, pri kognitivnih poškodbah pa so zelo moteče utripajoče vsebine, ki odvračajo pozornost," je nekaj primerov naštel Škraba.
Izkušnje slepe in gluhe osebe ter osebe z možgansko poškodbo
Da to resnično drži, je potrdila Alida Klemenčič, ki je pri 44 letih doživela nesrečo, v kateri je utrpela hudo možgansko poškodbo. "Ko sem se zbudila iz kome, nisem vedela, ne kdo sem ne kaj sem. Prej sem bila uspešna podjetnica, potem sem prišla iz bolnišnice in sem bila otrok v odrasli osebi. Nisem mogla niti pogledati zaslona, kaj šele, da bi uporabljala računalnik." A želela si je biti samostojna in uporabljati spletno banko, sama skrbeti za svoje finance. In kaj jo najbolj moti, ko brska po spletu? "Nasičenost strani, ki ima preveč informacij, ne le besedil, temveč tudi slik, barv. Vedno poiščem kazalo, ker želim čim prej priti do informacije, ki jo želim. Vse, kar se dogaja na ekranu, je lahko za nekatere tako moteče, da doživijo celo epileptični napad," je povedala Alida Klemenčič.
Antun Smerdel, ki je slep od rojstva, se z digitalno dostopnostjo ukvarja že 10 let, računalnik pa uporablja že od leta 1998. Kot je pojasnil, pred 20 leti težav z dostopnostjo spletnih strani ni imel, danes pa, če oblikovalci ne razmišljajo o tem, da mora biti stran dostopna, obstaja velika verjetnost, da stran ne bo dostopna: "Velika množica orodij, ki jih oblikovalci lahko uporabijo, da naredijo spletno stran, jih ženejo, da večinoma izbirajo brezplačna orodja, ki so po navadi zelo grafična. To pa je za slepe velika težava." Slepi uporabniki ne morejo vedeti, kaj je na slikah in grafičnih prikazih, če te nimajo ustreznih in natančnih opisov.
Kako pomembno je, da so informacije podane preprosto in tudi v znakovnem jeziku, je poudaril Bojan Mord, ki je gluha oseba: "Težava je, da veliko ljudi ni ozaveščenih in ne ve, da je za mnoge gluhe znakovni jezik njihov materni jezik in da slovenščine ne razumejo dobro. Zato sem se vključil v ekipo Zavoda A11Y.si, da pomagam pri ozaveščanju in informiranju o tem, kako pomembno je, da gluhi ljudje dobijo informacije v znakovnem jeziku. Znakovni jezik je identiteta gluhih. Ljudje, ki od rojstva uporabljajo znakovni jezik, besedil v slovenščini ne razumejo, saj je to zanje tuji jezik." Vsi trije sogovorniki sicer sodelujejo pri analizah spletne dostopnosti, ki jih opravlja Beletrina.
Pregledovanje spletnih strani je dolgotrajen proces
Strokovnjaki, ki pregledujejo spletne strani, morajo biti pozorni na vse, kar določajo Smernice za prilagoditev spletnih strani, ki jih določa delovna skupina za spletno dostopnost (WAI) pri konzorciju za svetovni splet (W3C) in se uporabljajo v vseh zakonodajah, ne le v slovenski oziroma evropski. "Za ročni pregled 50 spletnih strani bi potreboval 114 ur, kar pomeni, da bi za 3100 zavezancev potreboval 40 let," je ponazoril Cerovac. Zato strokovnjaki in tudi inšpektorji, ki nadzorujejo področje, uporabljajo orodja za pregledovanje. "Težava pri teh programih je, da ne zaznajo vseh napak, zato bi jih morali uporabljati zgolj kot orientacijsko orodje," je prepričan Škraba. Drugo težavo pri pregledovanju spletnih strani je izpostavil v. d. glavnega inšpektorja na Inšpektoratu za informacijsko družbo Dragan Petrović: "Pri nadzoru imamo največ težav, ker Evropska komisija ni določila referenčnega orodja za poenostavljeno pregledovanje dostopnosti spletišč. Vsako orodje namreč zazna različne napake in različno število napak, zato je treba vse rezultate posebej preveriti in biti pri opredeljevanju najdenih napak previden. Mi uporabljamo troje različnih orodij za preverjanje, zavezanci pa potem z nekimi drugimi orodji dokazujejo dostopnost. Zato upamo, da bo Evropska komisija določila isto orodje za vse."
Zavezanci ne vedo, kako se lotiti prenove spletnih strani
Med udeleženci je bilo tudi nekaj zavezancev, ki so prejeli poziv Inšpektorata za informacijsko družbo, da morajo po ZDSMA-ju prilagoditi spletne strani. Usula so se vprašanja, kako naj to storijo in ali obstaja seznam strokovnjakov, ki znajo izpeljati prilagoditev, ki bo zadostila zakonskim pogojem, ter kje naj dobijo sredstva za prenovo. Petrović je priznal, da je pomanjkanje strokovnjakov velika težava in da se je v preteklosti že dogajalo, da je neki izvajalec plačal zajetno vsoti nekemu izvajalcu, ki je zatrjeval, da bo stran dostopna, na koncu pa se je izkazalo, da je bila stran po posegu še manj dostopna kot prej. Za portal Dostopno.si je vsem zavezancem dal nasvet: "Predlagam, da stopijo v stik z dr. Matjažem Debevcem, ki jim bo pomagal, ali z Inšpektoratom za informacijsko družbo, kjer jim bomo svetovali, kam naj se obrnejo. Žal tudi po petih letih nimamo dovolj usposobljenih strokovnjakov, veliko je tudi prevar. Zato vsem svetujem, da v specifikacijo izdelave dostopne spletne strani zapišejo, da mora izvajalec spoštovati ZDSMA s trenutno veljavnim standardom, in potem vztrajajo, da se pri morebitnih ugotovljenih nepopolnostih globa prenese na izvajalce, ki so bili dolžni izdelati spletno stran." Ob tem je še opozoril, da ni vedno izvajalec odgovoren za nedostopno spletno stran, saj je za uspešno izdelavo spletne strani potrebno tudi znanje urednika spletišča in pripravljavca vsebine za objavo na spletišču. "Šele ko vsi trije delujejo skladno in po zakonu, lahko dosežemo spletno stran, ki je skladna z ZDSMA-jem," je pojasnil Petrović. O finančnih sredstvih za prenovo spletne strani pa je inšpektor jasen: "Če država sprejme zakon, potem je dolžna zagotoviti tudi sredstva za njegovo izvajanje."
Dr. Matjaž Debevec iz Evropskega centra za vire o dostopnosti je povedal, da je Evropska komisija v okviru strategije za invalide ustanovila Evropski center za vire o dostopnosti, katerega naloga je, da na letni ravni izvaja delavnice in srečanja. "Evropski center bo svoja vrata odprl julija in takrat bodo na voljo vse informacije o standardih glede spletne dostopnosti, učna gradiva in usposabljanja za digitalno dostopnost," je napovedal Debevec.
V nekaterih primerih lahko zavezanci uveljavljajo nesorazmerno breme. Tak primer so po mnenju Škrabe zagotovo muzeji, ki imajo digitalne arhive množice fotografij, ki niso opisane. »Za nesorazmerno breme štejemo zavezančev zapis, ki ga zapiše v izjavo o nedostopnosti. Če menimo, da je utemeljena, jo sprejmemo, drugače jo zavrnemo. Dogaja se, da ljudje v to oceno napišejo vse nedostopne vsebine, ki jih imajo, in se niti ne potrudijo, da bi jih spremenili v dostopne, to pa je seveda nesprejemljivo,« je še pojasnil Petrović.
Primer dobre prakse: Mestna občina Nova Gorica
Na zaključnem predavanju je Škraba predstavil prenovo spletne strani Mestne občine Nova Gorica (MO NG) kot primer dobre prakse, pri katerem je sodeloval tudi Zavod A11Y.si. V Mestni občini Nova Gorica so se za tehnično in grafično prenovo spletne strani odločili leta 2021. Objavili so javno naročilo celovite tehnične in grafične prenove ter gostovanja in vzdrževanja občinske spletne strani. Pri tem je bilo ključno, da so v osnutek pogodbe, ki je bila vključena v javno naročilo, poleg zahtev tehnične in grafične prenove ter vzdrževanja in gostovanja strani navedli, da mora prenovljena spletna stran po ZDSMA-ju izpolnjevati naslednje pogoje: informacije in uporabniški vmesniki morajo biti uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo; zagotoviti je treba delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo; informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje morajo biti razumljivi; vsebina mora biti dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami, kar pomeni, da imajo uporabniki vedno dostop do vsebine. Ključna je bila tudi izjava, da izvajalec s podpisom pogodbe potrjuje, da je v celoti seznanjen z obsegom in zahtevnostjo pogodbenih obveznosti. V predmet naročila so pri objavi javnega naročila zapisali pogoj: "Prilagoditev v skladu s smernicami univerzalne dostopnosti in merili certifikata A3C – ZDSMA. Temelj certifikata so smernice WCAG 2.1. Merila za dosego standarda A3C opredeljujejo, katerih smernic WCAG 2.1 se je treba držati za pridobitev certifikata. Prilagoditev mora biti izvedena brez vtičnika." Po prenovi spletne strani so strokovnjaki iz Zavoda A11Y.si ugotovili, da spletna stran ni bila skladna z ZDSMA-jem, ker izvajalec ni bil ustrezno usposobljen za izvedbo tega naročila. Občina zato izvajalcu ni bila dolžna plačati in je pri tem vztrajala. Po šestih mesecih in hudih pritiskih izvajalca jim je le uspelo. Kot je povedal Škraba, je bila vztrajnost pri tem ključnega pomena. Inšpektor Petrović pa je dodal, da se lahko globa pri ugotovljenih nepravilnostih z zavezancev na izvajalce prenese le, če je v podpisani pogodbi o izdelavi dostopne spletne strani zapisano, da mora biti izdelana v skladu z ZDSMA-jem. Zakonska globa za kršitev zakonodaje sicer znaša od 200 do 2000 evrov.
"Prišel je čas za spremembe"
"Menim, da je ta trenutek prelomnica. Prvič smo zaznamovali svetovni dan ozaveščanja o spletni dostopnosti, ki je izjemno podhranjena, saj v petih letih, odkar je v veljavi ZDSMA, 95 odstotkov spletnih strani še vedno ni dostopnih," je po dogodku povedala Maša Malovrh, strokovnjakinja za digitalno dostopnost pri Beletrini in soorganizatorka dogodka.
Kot je še dejala, je organizatorje pozitivno presenetilo veliko število udeležencev, kar je po njenih besedah znamenje, da je konferenca zelo pomembna. "Dogodek pa ni le ozaveščal, ampak po svoje trka na vest ljudi, ki vedo, da so zakonsko zavezani temu zakonu, a se do zdaj temu še niso resno posvetili," je povzela strokovnjakinja, ki je prepričana, da je prav prva konferenca o digitalni in spletni dostopnosti dokazala, da se spletne strani da prilagoditi, ne glede na to, ali gre za občino ali muzej. »V Sloveniji imamo strokovnjake, ki to področje obvladajo. Je pa res, da smo ugotovili, da je najbolj problematičen sektor programerjev in programerskih podjetij; treba jih je spodbuditi k izobraževanju na tem področju, da bodo znali izdelati resnično dostopne spletne strani. Menim pa, da je zdaj prišel čas, ko se bodo začele dogajati spremembe," je še dodala Maša Malovrh.