Na začetku posveta je udeležence nagovoril državni svetnik Danijel Kastelic, ki je združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik ob dnevu slovenskega znakovnega jezika zaželel vse dobro na nadaljnji poti razvoja. Poudaril je, da v tem trenutku združenje uresničuje pravico upravičencev do uporabe slovenskega znakovnega jezika v skladu z zakonom ter izrazil podporo prizadevanjem zveze društev in združenja za uresničevanje ustavnih in zakonskih obvez do "prepoznavanja znakovnega jezika kot enakovrednega jezika tako v splošni kot strokovni javnosti".
Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je povedal, da dan slovenskega znakovnega jezika praznujemo 14. novembra, ko je bil leta 2002 v uradnem listu objavljen zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Razlog za spremembo ustave so bile po njegovem mnenju neurejene pravice v izobraževanju, nepriznavanje znakovnega jezika in dostopnosti do informacij in komunikacij.
"62. a člen ne sme ostati mrtva črka na papirju"
Tanja Dular z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je opisala 20-letno prehojeno pot od sprejetja zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Z vpisom slovenskega znakovnega jezika v ustavo pred letom in pol se zagotavljajo ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi bo uporabnikom tega jezika dejansko omogočeno polno uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Opozorila pa je, da je treba še naprej vlagati energijo in znanje za dosego zastavljenih ciljev.
Matjaž Juhart z Inštituta za slovenski znakovni jezik in zveze društev gluhih in naglušnih opozoril na 62.a člen ustave, ki je po njegovem mnenju ostal "le črka na papirju". Še vedno niso uresničena temeljna pričakovanja, da bi se sistemsko uredil razvoj slovenskega znakovnega jezika, kajti Slovenija ima še vedno samo okoli 22.000 kretenj v slovenskem znakovnem jeziku, kar je pravzaprav besedni zaklad osnovnošolskega otroka, je dejal. "Prav tako ni študijskega programa učitelj slovenskega znakovnega jezika in oddelka za slovenski znakovni jezik na univerzitetnem študijskem programu."
"Tolmači niso pedagoški delavci"
Najvišja priznana stopnja izobrazbe za tolmače je peta stopnja in to je potrebno preseči, je poudarila Jasna Bauman, direktorica Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. "Mene žalosti, da danes, po 20 letih moramo prepričevati državo, da smo strokovni na svojem področju. Vedno dobimo odgovor, ja, vaš program ni javno izobraževanje. Seveda ni, ampak ne zato, ker mi ne bi hoteli, ampak zato, ker ga država ne prizna kot takšnega," je povedala Bauman, ki je prepričana, da bi morali poklic tolmača ločiti od pedagoške usmeritve. "Saj smo tolmači zgolj sporazumevalni prevodnik, mi nismo tisti, ki poučujemo predmet, nismo tisti, ki izobražujemo," je dejala. Študijski program SZJ vidi na Filozofski fakulteti, toda šele takrat, ko bomo imeli dovolj izobraženega kadra. "Zato pravim, da je treba programe, ki že obstajajo, uporabiti kot temelj za razvoj študijske smeri SZJ, " je še povedala Bauman.
»Gluhi otroci v osnovni šoli še vedno nimajo predmeta slovenski znakovni jezik in se tako svojega jezika ne učijo samostojno, strokovno in sistemsko,« je pojasnil Juhart. Med drugim je pozval ministrstvo za kulturo, da zagotovi sistemsko financiranje razvoja znakovnega jezika in ustrezno kadrovsko podporo za to področje in jezika gluhoslepih.
Prvi pogovori za nov študijski program za slovenski znakovni jezik
Aleš Ojsteršek z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je povedal, da delovna skupina dela na pripravi učnega načrta in predmeta Znakovni jezik za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje gluhih. Sicer pa je ministrstvo potrdilo nov magistrski študijski program Tolmačenje za slovenski znakovni jezik, ki so ga začeli izvajati oktobra, imenovalo je tudi delovno skupino za pripravo in razvoj enovitega magistrskega študijskega programa Logo-surdo z večjim poudarkom na področju izgube sluha, začeli so se prvi pogovori za nov študijski program za slovenski znakovni jezik, ki bo vključeval tudi kulturo in identiteto gluhe skupnosti.
Gluhi in naglušni še vedno težko pridejo do službe
Podpredsednik Nacionalnega svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in predsednik društva Auris Boris Horvat je pohvalil napredek na področju razvoja SZJ in izobraževanje gluhih in naglušnih, ob tem pa opozoril, da je še vedno veliko težav pri njihovem zaposlovanju, saj delodajalci ne razumejo njihovih potreb. Zato je pristojne pozval, da omogočijo boljše pogoje za zaposlovanje gluhih in naglušnih. "Na tem področju velja zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki naslavlja zaposlovanje vseh invalidov, torej tudi gluhih in naglušnih. Zakon dobro deluje in je veliko pripomogel k temu, da število nezaposlenih invalidov ne narašča. Ne predvidevamo posebnih zadev, saj mislim, da so pravila, ki trenutno veljajo ustrezna," pa je o možnostih za izboljšanje položaja na področju zaposlovanja gluhih in naglušnih povedala Tanja Dular.
"Smo šele na začetku"
Prisotne je prek video povezave nagovorila tudi Marija Möderndorfer, ki je vse življenje posvetila borbi za pravico gluhih do uporabe znakovnega jezika, izobraževanja, zaposlovanja, dostopnosti do informacij in za izboljšanje življenja in dela gluhih. "Ko so SZJ vpisali v ustavo so se v meni prebudila neka čustva. Leta in leta borbe, iskanja, ogromno časa je šlo in na koncu je bilo lepo. To ni samo zame, to je za naše mlade in za prihodnje rodove. In znakovni jezik bo trajal, dokler bodo tukaj gluhi," je povedala in opozorila, da to še zdaleč ni dovolj. "Zdaj bo treba tudi delati. Veliko delati. To pomeni, nekdo se mora boriti na področju izobraževanja, zaposlovanja, sociale in še marsičesa. Veliko je še treba narediti," je zaključila Möderndorfer.