Očesna klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je vodilna bolnišnica za obravnavo bolnikov s starostno degeneracijo rumene pege oziroma makule, je uvodoma povedala predstojnica očesne klinike prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič. "Zdravimo nekaj več kot tretjino bolnikov s to boleznijo v celi državi, v številkah to pomeni, da smo v lanskem letu zdravili nekaj več kot 2 tisoč bolnikov in kar 400 bolnikov smo na novo vključili v ta program obravnave in zdravljenja," je pojasnila Globočnik Petrovičeva in poudarila, da so pri zdravljenju zelo uspešni. Da gre za bolezen, ki okvari centralni vid in se najpogosteje pojavlja pri osebah starejših od 65 let, je dejala oftalmologinja prof. dr. Polona Jaki Mekjavić. "To je zelo pogosta bolezen, ki jo ima v Evropi že vsaka četrta oseba starejša od 65 let. S starostjo se pogostost te bolezni izrazito povečuje, zaradi staranja prebivalstva pa se tudi prevalenca veča in napovedi so, da se bo do leta 2040 prevalenca predvidoma povečala za več kot 50 odstotkov," je dejala oftalmologinja Jaki Mekjavićeva.
Za hitro napredujočo starostno degeneracijo rumene pege imamo učinkovita zdravila
Začetne spremembe pri ljudeh, ki imajo starostno degeneracijo makule, nimajo nobenega pomembnega vpliva na vid, tako da začetnih sprememb sami, če imamo to bolezen, niti ne moremo ugotoviti. "Najde pa jo očesni zdravnik pri natančnem pregledu oči, ko pregleda globino oči, torej mrežnico," je opozorila Jaki Mekjavićeva in svetovala, da se temeljit očesni pregled opravi "vsaj takrat, ko se predpišejo prva očala branje, to je med 40. in 45. letom, potem pa se svetuje preglede na 2 leti, če ni kakšne posebne patologije." Pomembno je bolezen zdraviti v začetni fazi, saj ko bolezen napreduje, prizadeti ne vidijo brati, ne vidijo na uro, ne vidijo na telefon, ko usmerijo pogled v sogovornika, ne prepoznajo obraza, kamorkoli pogledajo, v sredini vidnega polja vidijo temno liso. "Vendar pa tudi v končni fazi bolezni, periferni vid ostane," je pojasnila Jaki Mekjavićeva. Poznamo dve vrsti napredovanja starostne degeneracije makule: atrofično in neovaskularno oziroma tako imenovano vlažno obliko. "Za atrofično, ki počasi napreduje, zaenkrat še nimamo klinično učinkovitega zdravila, za neovaskularno, se pravi vlažno, ki hitro napreduje, ki v nekaj tednih oziroma nekaj mesecih lahko okvari centralni vid, pa imamo učinkovita zdravila. Uporabljamo biološka zdravila, ki jih vbrizgamo neposredno v oko sprva enkrat na mesec, potem pa te intervale med odmerjanji prilagodimo posamezniku," je povedala o poteku sicer večletnega zdravljenja Jaki Mekjavićeva.
Multidisciplinarna obravnava slepih in slabovidnih bolnikov je unikum v širši regiji
Vodja Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS) izredna prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič je povedala, da je izguba vida ena najhujših oblik invalidnosti in da se z zmerno ali hudo okvaro vida v svetu sooča preko 200 milijonov ljudi. "Zavedamo se, da slepota ali slabovidnost ni samo zdravstveni, ampak tudi socialni problem in s staranjem prebivalstva bo skupaj s povečanimi zahtevami sodobne informacijske družbe ta oblika invalidnosti še bolj vplivala na našo družbo," je opozorila Vidović Valentinčičeva. Poudarila je, da je celovita obravnava, ki se začne s pregledom pri oftalmologu in jo izvajajo na Očesni kliniki, od leta 2018 zdravstvena pravica, ki pripada vsem, ki so po medicinski definiciji slepi ali slabovidni in so zdravstveno zavarovani. "Celovita obravnava obsega preventivo, kurativo in pa seveda tudi rehabilitacijo. To je unikum v širši regiji, saj pri tem procesu sodelujejo oftalmologi, medicinske sestre, tiflopedagogi, psihologi in socialni delavci," je pojasnila in dodala, da se število obravnav povečuje, letos do konca avgusta so jih imeli že preko tisoč, kar je nekaj sto več kot pred dvema letoma. "Velik delež predstavljajo pacienti s starostno degeneracijo makule, ki so za nas še poseben izziv, saj gre velikokrat tudi za kombinacijo več invalidnosti, kot so slabši sluh ali pa slabša mobilnost, zato naše programe prilagajamo tudi tovrstni populaciji," je še zaključila Vidović Valentinčičeva.
"Ljudje s starostno degeneracijo rumene pege naj se zavedajo, da kljub napredovali obliki slepote in slabovidnosti to ni konec"
Kako poteka obravnava oseb s starostno degeneracijo rumene pege v NC CRSS, je povzela tiflopedagoginja Eva Škrlec Velkavrh. "Ljudje s starostno generacijo rumene pege, ki prihajajo v naše prostore, kot prve izzive po navadi navajajo, da ne prepoznajo več svojcev, da ne vidijo sebe v ogledalu, da ne zmorejo več prebrati sporočil na telefonu, da ne vidijo, kje se vklopita kuhalna plošča in pečica. Gre torej za vsakodnevne aktivnosti, zato je izrednega pomena, da k temu pristopamo multidisciplinarno." V centru imajo možnost preizkusiti različne optične pripomočke, kot so ročne in elektronske lupe, teleskopska očala. "Zdravnik prav tako poskrbi za kategorizacijo po definiciji slepote in slabovidnosti, kar pa ljudem veliko pomeni, predvsem pri urejanju nekih nadaljnjih pravic, ki izhajajo iz slepote oziroma slabovidnosti. Za tem pa se lahko oseba glede na svoje želje, glede na svoje potrebe, tudi motivacijo, odloči še za vključevanje pri ostalih strokovnih profilih našega centra," je povedala Škrlec Velkavrhova, ki kot tiflopedagoginja slepe in slabovidne opremlja z znanjem, ki jim omogoča povrnitev samostojnosti ali pa ohranjanje samostojnosti. "Učimo jih, kako čim bolje izkoristiti ostanke vida, kaj je tisto, kar jim bo ustrezalo, ali je to dodatna luč pri bližinskem modelu, močnejši kontrasti. Prav tako jih na primer učimo, kako uporabljati telefon s povečavo ali pa s pretvorbo v zvok, kako si lahko prilagodijo že obstoječe domače, gospodinjske in druge pripomočke, kako na primer lažje prepoznavati denar in tako dalje," je naštela Škrlec Velkavrhova. Glavni cilj multidisciplinarnega tima je, da oseba, ne glede na izgubo vida in ne glede na pridružene bolezni, ki so pogoste pri starostnikih, ostane čim bolj samostojna v svojem življenju. Podporo nudijo tudi družinskim članom vseh svojih pacientov. Osebam s starostno degeneracijo rumene pege pa je Škrlec Velkavrhova na koncu še sporočila: "Zavedajte se, da kljub napredovani slepoti in slabovidnosti to ni konec. Obstajajo storitve, ki omogočajo ohranjanje samostojnosti in posledično tudi kakovostno življenje."