Več kot 70 odstotkov šol za otroke s posebnimi potrebami je v prostorski stiski

Težave s prostorsko stisko na osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami (OŠPP) niso nič novega. Ravnatelji osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom in prilagojenim programom ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) že več let opozarjajo nanjo, a sodeč po podatkih, ki smo jih pridobili od 23 OŠPP-jev, so le redki uspešni. Preverili smo razmere na vseh 28 OŠPP-jih, ki delujejo v samostojnih stavbah in v katerih se šola velika večina otrok s posebnimi potrebami (v šolskem letu 2021/22 2800 učencev). Poleg njih deluje še 20 manjših OŠPP-jev, ki so del rednih šol (v šolskem letu 2021/22 613 učencev) in jih v raziskavo nismo vključili. Ustanoviteljice vseh so občine. Po podatkih, ki smo jih pridobili od 23 OŠPP-jev, je namreč kar 17 šol na robu prostorskih zmogljivosti. Vzrok je porast števila otrok s posebnimi potrebami, kar ugotavljajo v vseh OŠPP-jih, ki so se odzvali. Tudi po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje število učencev s posebnimi potrebami narašča. "S tem pa tudi število učencev, usmerjenih v šole s prilagojenim programom ter zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pri čemer se je delež teh v zadnjih šolskih letih (od 2019/20 do 2021/22) ustalil pri približno 1,8 % celotne osnovnošolske populacije, v lanskem šolskem letu pa narasel na 1,9 % (tabela 1). Hkrati se kaže, da je delež teh učencev med vsemi učenci s posebnimi potrebami v zadnjih letih dokaj stabilen (tabela 2)," so sporočili z ministrstva.

Tabela 1 – število učencev, usmerjenih v šole s prilagojenim programom ter zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami glede na celotno osnovnošolsko populacijo

*NIS - prilagojeni izobraževalni program devetletne OŠ z nižjim izobrazbenim standardom

**PPVIZ - posebni program vzgoje in izobraževanja

Tabela 2 – število učencev, usmerjenih v šole s prilagojenim programom ter zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami glede na vse učence s posebnimi potrebami

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Ker pa se velikost stavb v tem času ni povečevala sorazmerno z rastjo števila učencev, je večina šol za otroke s posebnimi potrebami prisiljena izvajati pouk na dislociranih enotah in v improviziranih učilnicah.

Iz šestih OŠPP-jev so sporočili, da prostorske stiske nimajo oz. so jo uspešno rešili. To so OŠ 27. julij Kamnik, VIZ III. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Kozara Nova Gorica, OŠ Dragotina Ketteja Novo Mesto, OŠ Stanka Vraza Ormož in OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, kjer so prostorsko stisko rešili septembra. "S šolskim letom 2023/24 delujemo v stavbi, ki je last ministrstva za vzgojo in izobraževanje; to nam je odstopilo 1633 m² prostorov, ki smo jih nujno potrebovali," je pojasnila ravnateljica Lidija Marin. Če bo število učencev še naraščalo, bodo v Novi Gorici že prihodnje leto zapolnili vse učilnice in manevrskega prostora ne bo več, je napovedal ravnatelj OŠ Kozara Nova Gorica Edvard Vrabič. Ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja Vida Marolt pa je opozorila, da je stavba, v kateri je šola, stara skoraj 50 let. "Stavba ni bila grajena za populacijo otrok, ki danes obiskuje šolo, zato bi potrebovali večje učilnice, prilagojene sanitarije in podobno."

Pet šol z nižjim izobrazbenim standardom in prilagojenim programom – Tretja osnovna šola Slovenj Gradec, Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, Dvojezična osnovna šola II Lendava, Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje, Osnovna šola Milke Šobar – Nataše Črnomelj – se na naša vprašanja ni odzvalo.

"Za kakovostno poučevanje potrebujemo ustrezne prostore"

"Sistem se zlomi, če ga preobremeniš, že letos smo na meji prožnosti. V letošnjem letu smo vpisali 94 novih učencev in odprli osem novih prostorov, od tega so štirje oddelki v improviziranih prostorih. Šola mora skrbeti za kakovost poučevanja, storitev, spodbudno okolje, kar je v danih okoliščinah težko," je povedal ravnatelj največjega OŠPP-ja v osrednji slovenski regiji, Centra Janeza Levca v Ljubljani Matej Rovšek, kjer se je število učencev v zadnjih desetih letih povečalo za več kot 60 odstotkov. Učilnic za izvajanje pouka primanjkuje tudi v OŠ Roje v Domžalah, kjer so na prostorsko stisko začeli opozarjati leta 2018. V tem času se je število učencev povečalo za več kot 40 odstotkov. "Trenutno imamo zapolnjene vse kapacitete, pouk matičnega razreda poteka v računalniški in likovni učilnici ter v knjižnici in zbornici, prostora za umiritev nimamo, prav tako ne senzorne sobe, ki jo nujno potrebujemo," je poudarila mag. Andreja Škrlj, ravnateljica OŠ Roje.

Nadomestne lokacije in združevanje skupin

Po besedah ravnatelja Osnovne šole Helene Puhar v Kranju Janeza Cudermana so prostorske razmere nevzdržne. "Število novincev se iz leta v leto povečuje, pred desetimi leti smo jih imeli 13, letos kar 37. Od 15 oddelkov leta 2014 je število letos naraslo 25 oddelkov. Število učencev se je v desetih letih povečalo za več kot 60 odstotkov. Pouk smo prisiljeni izvajati na dveh nadomestnih lokacijah, že več let nimamo učilnic za glasbeno in likovno umetnost." Teh dveh učilnic nimajo niti učenci OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi. "Otroci se morajo zaradi prostorske stiske večkrat na dan seliti v sosednjo stavbo v vseh vremenskih razmerah. Knjižnico smo priredili v računalniško učilnico, zato smo zdaj brez knjižnice. Imamo tudi tri oddelke podaljšanega bivanja, za katere težko zagotovimo prostor, del učencev je kar v šolski jedilnici," je pojasnila ravnateljica OŠ dr. Slavka Gruma Tadeja Iskra in dodala, da zaradi prostorske stiske na šoli nimajo niti enega kabineta za učitelje niti sobe za umirjanje, ki bi jo nujno potrebovali. Število učencev se je tam od leta 2017 do danes povečalo s 57 na 75.

V Osnovni šoli Jela Janežiča Škofja Loka se je število učencev v desetih letih povečalo za več kot 70 odstotkov. Prostorsko stisko bodo po besedah ravnateljice Marjete Šmid rešili z nadzidkom, ki je v gradnji. "Vendar bomo rešili le trenuten položaj, če se bo vpisalo še več otrok, bomo znova prisiljeni iskati zunanje lokacije," je povedala Šmid. Pomanjkanje prostorov pesti tudi učence Osnovne šole Poldeta Stražišarja na Jesenicah. "S pomočjo občinskih sredstev in sredstev ministrstva za vzgojo in izobraževanje smo letos obnovili telovadnico, a še vedno nimamo dovolj prostora, zato smo prisiljeni združevati skupine," je pojasnila ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja Aleksandra Valančič. Prostorsko stisko v OŠ Antona Janše v Radovljici po besedah ravnateljice Andreje Vovk rešujejo s poukom na nadomestnih lokacijah. "Stavba, v kateri je šola, je bila zgrajena za 40 učencev, danes jih imamo 105," je pojasnila.

Senzorne sobe in previjalnice postale učilnice

V Centru Gustava Šiliha v Mariboru, kjer se je število učencev od leta 2016 do danes povečalo za slabih 70 odstotkov (s 197 v šolskem letu 2016/2017 na 332 v letošnjem šolskem letu), so letos s pomočjo Mestne občine Maribor in lastnih sredstev uredili nekaj učilnic v domu za otroke s posebnimi potrebami, ki deluje v sklopu centra. "Če se število otrok poveča, so naši prostori zdaj popolnoma zasedeni in bomo prisiljeni iskati prostor drugje," je razmere v Centru Gustava Šiliha Maribor opisala ravnateljica Milojka Sevšek. "Zaradi premajhne jedilnice nekateri otroci jedo v učilnicah, premajhna telovadnica pa je razlog, da ne izvajajo vseh ur športne vzgoje."

Da imajo neustrezne prostore za učence, so odgovorili tudi iz OŠ Minke Namestnik – Sonje iz Slovenske Bistrice. "Ker nam primanjkuje prostora, smo bili prisiljeni v učilnice spremeniti senzorno sobo, previjalnico in nekatere druge prostore, ki so veliko premajhni in neprimerni za potrebe otrok, ki se šolajo pri nas," je opozorila Klavdija Fridrih Gošnjak, ravnateljica OŠ Minke Namestnik – Sonje.

Neustrezne bivalne razmere povečujejo stiske otrok

V največji ustanovi za poučevanje otrok s posebnimi potrebami v savinjski regiji Osnovni šoli Glazija Celje so bili prisiljeni v učilnice spremeniti knjižnico, pralnico in oder za prireditve. "V tem prostoru svetloba prehaja le skozi strešno okno," je dejala ravnateljica celjskega OŠPP-ja Nevenka Kus. Število učencev se je od leta 2011 podvojilo. "Če se bo število učencev povečevalo, bomo prisiljeni v učilnice spremeniti tudi spalnice v internatu," je povedala. Ob tem je opozorila, da dom, v katerem bivajo otroci, ki prihajajo iz težkih socialnih razmer in so čustveno nestabilni, nima ustreznih bivalnih razmer, kar njihovo stisko še povečuje.

Tudi na Osnovni šoli Ane Gale v Sevnici poteka pouk v neprimernih prostorih. "Smo v fazi pridobivanja novih prostorov, v katere se bomo preselili prihodnje leto," je sporočil ravnatelj Gregor Pirš. Te sreče nimajo v VII. Osnovni šoli Žalec, kjer se je število učencev v zadnjih 10 letih povečalo za 44 % in so zaradi prostorske stiske večnamenske prostore zazidali ter jih preuredili v dodatne učilnice. "Trenutno se z občinami ustanoviteljicami pogovarjamo o nadomestnih učilnicah na že obstoječih objektih, in ne o dozidavi šole," je sporočila ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar.

Brez kuhinje, telovadnice in uporabnega dvorišča

"Nimamo lastne telovadnice in niti kuhinje. Ti prostori so skupni s sosednjo šolo. Naše dvorišče je izredno majhno, na njem ne morejo biti vsi učenci hkrati," je povedala Jana Grah, ravnateljica Osnovne šole IV. Murska Sobota, ki je največja osnovna šola s prilagojenim programom v Pomurju. V letošnjem šolskem letu se veselijo pridobitve 234 m² novih prostorov, ki bodo delno omilili prostorsko stisko. "Ne bomo pa zagotovili prostorov za vse učence," je pojasnila ravnateljica. Število učencev na OŠ IV. Murska Sobota, ki prihajajo iz 27 občin Pomurja, se je v petih letih povečalo za več kot 60 odstotkov, glavnina pa obiskuje zgradbo, ki je stara skoraj 60 let in po besedah Jane Grah potrebna temeljite prenove. "Za razvoj in potrebe šole bomo letos organizirali že 24. dobrodelno prireditev Podarimo srečo, saj občina žal ne more pokriti vseh naših stroškov," je še dodala.

Da nimajo telovadnice, so nam sporočili tudi z Raven na Koroškem, kjer se število otrok sicer ni bistveno povečalo. "Učenci nimajo telovadnice, zato je pouk športa tam zelo okrnjen. Naša prizadevanja pri občini niso obrodila sadov, saj ima občina druge prioritete," je zapisala ravnateljica OŠ Juričevega Drejčka Vesna Lujinovič.

Na Centru za vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer se je število učencev od leta 2017 povečalo za 42 odstotkov, zaradi prostorske stiske že nekaj let gostujejo na dveh dodatnih lokacijah. "Letos smo glede na normative in povečanje števila učencev oblikovali še tri oddelke, tako trenutno delujemo na štirih lokacijah," je pojasnil tamkajšnji ravnatelj Aleksander Vališer. Tudi v Krškem se spoprijemajo s prostorsko stisko in dotrajanimi ter neprimernimi prostori za današnje potrebe učencev. "V matični šoli imamo devet oddelkov, osem jih je na dislociranih enotah. Vse prostorske kapacitete v stavbi so zasedene. Kabinete in garderobe smo preuredili v učilnice, del knjižnice smo morali odstopiti socialni delavki in računalničarjem," je povedala ravnateljica Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Barbara Smolej Frtiz. Število učencev se jim je namreč od leta 2015 povečalo za kar 75 odstotkov.

Gre za sistemske težave, ki jih občine same ne morejo rešiti

Ustanoviteljice osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom in prilagojenim programom so občine, ki so zadolžene za njihovo financiranje. Velika večina ravnateljev z občinami ustanoviteljicami dobro sodeluje, a kot pojasnjujejo na petih mestnih občinah, ki skrbijo za največje OŠPP-je v državi, bo pri nastalih težavah potrebna pomoč države. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) med drugim določa, da morajo iz sredstev lokalne skupnosti zagotoviti denar za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme ter druge materialne stroške, sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme ter sredstva za investicije. Zato so v Mestni občini Ljubljana (MOL) še pred začetkom letošnjega šolskega leta na OŠ Franceta Bevka obnovili dve učilnici, kjer je Center Janeza Levca (CJL) odprl dva dodatna inkluzivna oddelka, in zagotovili dve novi učilnici v CJL. V načrtu je tudi gradnja štirih novih učnih delavnic.

V Mestni občini Kranj (MOK) prostorsko stisko na OŠ Helene Puhar rešujejo z najemanjem prostorov v Dijaškem domu in fakulteti za organizacijske vede, saj se, kot so pojasnili, prostorskih kapacitet ne da zagotoviti v kratkem času. Glede na lokacijo posamezne šole je lahko na poti do dozidave veliko ovir, od ustreznosti prostorskih aktov, razpolaganja z ustreznim zemljiščem za gradnjo do pridobitve vse zahtevane investicijske in projektne dokumentacije, navsezadnje pa je velika (ali pa največja) ovira zagotovitev sredstev za ta namen. "V šolah s prilagojenim programom se šolajo otroci iz različnih občin, pri čemer veljavna zakonodaja ne ponudi ustreznih rešitev oz. možnosti za vlaganja drugih občin v objekt, ki je v lasti zgolj ene občine," so poudarili na kranjski občini. Tudi v murskosoboški občini vidijo rešitev v ustrezni ureditvi za vključitev drugih občin v sofinanciranje investicij (in ne le materialnih stroškov) ali v prenosu ustanoviteljstva na državo.

"Reševanje prostorske stiske z najemanjem prostorov na drugih lokacijah ni rešitev"

"Ti prostori nikakor niso optimalni in primerni za otroke s posebnimi potrebami, da ne omenjamo organizacijskih izzivov," so še zapisali v Mestni občini Kranj. S tem se strinjajo tudi na Mestni občini Celje, kjer že desetletje opozarjajo MVI na prostorsko stisko v OŠ Glazija: "Stanje je resnično alarmantno, saj že zdaj šola precej neprimerne dodatne prostore najema v bližnji vili Regina. Sodelovanje naše Osnovne šole Glazija z lokalnimi skupnostmi lahko sicer ocenimo kot odlično, vendar Mestna občina Celje za zagotavljanje sredstev za vsebinsko nadgradnjo programa in predvsem za zgraditev prepotrebnih dodatnih prostorov žal ne premore dovolj finančnih sredstev. Ocenjujemo, da bo na tem področju nujna izdatna pomoč države," so zapisali. Podobno kot v Ljubljani in Kranju napovedujejo, da bo z nadaljevanjem večanja števila otrok s posebnimi potrebami šola zaradi pomanjkanja prostorskih kapacitet prisiljena nove učence zavračati, "česar si verjetno nihče ne želi". Kranjska občina je tako pristojno ministrstvo kot tudi Zavod RS za šolstvo in občine, iz katerih prihajajo otroci na OŠ Helene Puhar Kranj, seznanila s tem, da ne more več sprejemati novih otrok, ker preprosto nimajo kam z njimi. "Žal nismo bili slišani oz. nismo seznanjeni z rešitvami, ki bi jih lahko uporabili, če prostorskih kapacitet ni več," so izrazili skrb.

Vključitev drugih občin v sofinanciranje ali prenos ustanoviteljstva na državo

Tudi Mestna občina Maribor, ki prostorsko stisko rešuje z izvajanjem nekaterih programov v dislociranih razvojnih oddelkih na štirih različnih lokacijah, je o vsem obvestila pristojno ministrstvo. "Predlagali smo, da se ustanoviteljstvo prenese na državo oziroma da se iz državnega proračuna financira investicija dograditve Centra Gustava Šiliha," so sporočili. Podobni rešitvi so naklonjeni tudi na murskosoboški občini: "Rešitev vidimo v zagotovitvi dodatnih prostorov, vendar je širitev OŠ IV neizvedljiva zaradi same lokacije objekta in prostorske omejitve."

Na Mestni občini Celje pa predlagajo, da se v zakonodaji poleg deleža financiranja materialnih stroškov na otroka v kalkulativni ceni uredi tudi državno (so)financiranje investicij in investicijskega vzdrževanja, ki sta trenutno le breme občin, v katerih imajo takšni zavodi sedež. "Le tako bomo otrokom in izvajalcem programov lahko zagotovili dobre razmere za delo in izvajanje predpisanega učnega programa." Ob tem pričakujejo, da bo pristojno ministrstvo predlagane spremembe zakonodaje na področju financiranja šol s prilagojenim in posebnim programom pripravilo v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

21. novembra je Skupnost občin Slovenije, ki že vrsto let opozarja na visoke stroške pri izvajanju zakonsko določenih obveznosti na področju izobraževanja, na skupni seji komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki delujeta v okviru državnega sveta, sklenila: "Nujno je, da se poiščejo sistemske rešitve in ustrezna sredstva za občine ustanoviteljice osnovnih šol s prilagojenim izobraževalnim programom in tudi za občine, ki na svojem območju nimajo šol s prilagojenim izobraževalnim programom. Pričakujemo, da se bo na seji, na kateri bodo navzoči vsi ključni akterji, dosegla zaveza, da se pristopi k prenovi zakonske ureditve," so zapisali v sklepu.

MVI: Bolj smiselno je spremeniti zakonodajo, ki ureja stvarno premoženje lokalnih skupnosti

Na vprašanje, kaj bodo storili, da prihodnje leto otroci ne bodo ostali pred vrati prenapolnjenih OŠPP-jih, z ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) odgovarjajo: "Z Zavodom RS za šolstvo se je ministrstvo dogovorilo, da bomo za prihodnje šolsko leto že marca, ko bo večina vlog za postopek usmerjanja že vložena, pregledali, na katerih področjih bo primanjkovalo mest. Tako bomo lahko posamezne šole še pravi čas pozvali, da z lokalno skupnostjo poiščejo možnosti za pridobitev dodatnih prostorov, za izvedbo programa v njih pa bo tudi ministrstvo zagotovilo sredstva v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja."

O spremembi šolske zakonodaje ne razmišljajo. "Bolj smiselno bi bilo spremeniti zakonodajo, ki ureja stvarno premoženje lokalnih skupnosti, tako da bi se ob zaračunavanju materialnih stroškov za posameznega otroka s posebnimi potrebami iz lokalne skupnosti, ki ni soustanoviteljica šole, lahko oblikoval sklad za potrebne prihodnje investicije občine ustanoviteljice šole ali dodala možnost, da je možno investirati v osnovno šolo v drugi lokalni skupnosti s sorazmernim deležem vključenih otrok s posebnimi potrebami v nekem časovnem obdobju. V zakonodaji, ki ureja delovanje lokalnih skupnosti in ravnanje z njihovim premoženjem ter sodelovanjem, naj se omogoči, da plačilo materialnih stroškov, ki jih šolska zakonodaja že omogoča za učence iz drugih občin, lahko vključuje tudi sredstva, ki jih ustanoviteljice osnovnih šol potrebujejo za potrebne investicije in s tem za ustrezno izvajanje vzgoje in izobraževanja za vse učence," so pojasnili. V ta namen se bodo predvidoma že v prvi polovici decembra sestali z Ministrstvom za javno upravo. "Na skupnem sestanku bo vsekakor izhodišče sprememba zakonodaje v povezavi s stvarnim premoženjem lokalnih skupnosti, ko gre za osnovne šole, in sicer, če je potrebna in izvedljiva," so zapisali na ministrstvu.

Naslednji razpis za sofinanciranje osnovnošolske infrastrukture predviden za obdobje 2026–2029

Država že zdaj investira v občinske projekte na področju predšolske in osnovnošolske infrastrukture s sofinanciranjem projektov, izbranih na razpisih MVI. "Projekti v OŠPP pa so na razpisih dodatno točkovani, kar zagotavlja večje možnosti za izbor projekta za sofinanciranje oz. za izbor večjega števila projektov v OŠPP. Na zadnjem razpisu MVI leta 2021 je bilo za sofinanciranje izbranih 12 projektov v OŠPP," so povedali na ministrstvu. A to je očitno veliko premalo. Naslednji razpis bo po njihovih besedah objavljen predvidoma za obdobje sofinanciranja 2026–2029, koliko bo sredstev, se še ne ve. "Merila razpisa dajejo prednosti tistim vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki izkažejo najbolj kritično prostorsko in konstrukcijsko situacijo," so pojasnili. In kaj naj storijo šole, ki ne bodo izbrane za sofinanciranje? "Projekti, ki ne bodo izbrani za sofinanciranje, se lahko izvedejo tudi brez sofinanciranja ministrstva za vzgojo in izobraževanje, saj je zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev v objektih predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v pristojnosti lokalnih skupnosti, sofinanciranje z MVI je zgolj dodatna pomoč," odgovarjajo na MVI-ju, čeprav smo jim posredovali odgovore občin, ki pojasnjujejo, da sredstev za odpravo prostorske stiske v OŠPP-jih občine nimajo.

"Inkluzija sloni na samoiniciativi posameznikov"

"Osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami lahko s svojim programom in oddelki gostujejo tudi na rednih osnovnih šolah," kot eno od možnih rešitev navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. A žal takšno gostovanje omogoča le peščica rednih osnovnih šol, saj večina na inkluzijo ni pripravljenih, opozarja ravnatelj Matej Rovšek. Kot primera dobre prakse inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole je ravnatelj Centra Janeza Levca navedel osnovni šoli Vide Pregarc in Franceta Bevka v Ljubljani, s katerima tudi sam zelo dobro sodeluje. "A to je zasluga samoiniciative ravnateljev ter strokovnih in drugih delavcev teh dveh šol, saj v 23 letih nobena druga redna osnovna šola v Sloveniji ni na novo odprla oddelka za otroke s posebnimi potrebami," je dejal Rovšek in predlagal, da bi država morala določiti šole, ki bi odprle takšne oddelke. Na MVI-ju pa pojasnjujejo, da sta oblikovanje mreže osnovnih šol in zagotavljanje prostorskih pogojev v zakonodaji jasno opredeljeni in sta v pristojnosti lokalnih skupnosti, in ne entuziastičnih posameznikov. Za oblikovanje mreže inkluzivnih šol pripravljajo tudi izhodišča za projekt s pomočjo evropskih sredstev v tekoči perspektivi. "Glede na postopke javnega razpisa se bo projekt začel čez najmanj eno leto," pa je vse, kar so o projektu povedali.

Ustvariti je treba pogoje za inkluzivne oblike vzgoje in izobraževanja

"Potrebne bi bile konceptualne spremembe celotnega osnovnošolskega izobraževanja. Ni rešitev v širitvah specializiranih šol – širitve, polnjenje ali celo gradnja novih posebnih šol je ravno v nasprotju s smernicami UNESCA, EU-ja, z vsemi novejšimi mednarodnimi dokumenti, pa tudi s Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija podpisala leta 2008," je poudaril Rovšek. Številni učenci, ki so zdaj v specializiranih šolah, bi se izobraževali v rednih šolah, če bi imeli tam ustrezne pogoje, je prepričan Rovšek. "Te je treba ustvarjati, saj normalna šola, kakršno poznamo danes, ni inkluzivna. V tekmovalno naravnani šoli, kjer je fokus celotnega delovanja na učnih dosežkih, ni prostora za učence s posebnimi potrebami, zmanjka pa ga tudi za nekatere druge – učence z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, učence priseljence, učence iz družin z nižjim socialnoekonomskim statusom, celo posebej nadarjene." Šola tako, po njegovem mnenju, reproducira družbeno neenakost. "Konceptualne spremembe naj bi šle v smeri sprememb na področju kurikula, ocenjevanja, minimalnih standardov. Za to sta potrebna sprememba zakonodaje na eni strani in spreminjanje stališč na drugi," je jasen Rovšek. In medtem ko je sprememba zakonodaje lahko hipna, bi za stališča in nove doktrine pedagoškega dela potrebovali leta, desetletje, je opozoril Rovšek, ki meni, da smo v Sloveniji s korenitimi spremembami sistema, od zasnove redne šole do zagotavljanja zadostnega števila ustreznih učiteljev, že v zamudi.

Nekateri ravnatelji OŠPP-jev so posebej omenili še štirimilijonski pilotni projekt strokovnih centrov iz leta 2016, ki naj bi izvajali podporo inkluziji, pa se še do danes ni v celoti izpeljal. Na ministrstvu odgovarjajo: "Pilotni projekt je bil končan, strokovni centri so zaposlene obdržali, da lahko še izvajajo naloge v podporo inkluziji. Kdaj bo oblikovana mreža, bo odvisno od spremembe zakonodaje in finančnih sredstev. Vsekakor je oboje predvideno in aktivnosti v tej smeri potekajo."

Prostorska stiska je le ena od težav

Žal prostorska stiska ni edina težava, s katero se ukvarjajo ravnatelji OŠPP-jev. Kadrovske težave so povsod v šolstvu, v OŠPP-jih pa primanjkuje predvsem strokovnega kadra. "Najbolj primanjkuje specialnih pedagogov in logopedov," je poudaril Gregor Pirš, ravnatelj OŠ Ane Gale iz Sevnice. Na MOL-u ob tem opozarjajo, da bodo potrebe po teh strokovnjakih v prihodnje še večje, ne glede na to, kje se bodo otroci s posebnimi potrebami šolali. "Do danes nam ni uspelo pridobiti vseh učiteljev, še manj ustreznih specialnih pedagogov," pa je dejal Rovšek, ki je ob tem napovedal: "Otrok ne bomo več mogli sprejemati, saj bi bilo povsem neodgovorno, da bi vpisovali učence in ne imeli učiteljev in drugega strokovnega kadra, ki bi jih poučevali." Večina ravnateljev se praktično vse šolsko leto ukvarja z razpisi, na katere se velikokrat nihče ne prijavi, zato jih morajo večkrat ponoviti. Ko tudi to ne pomaga, jim ne preostane drugega, kot da zaposlijo ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe.

Težje motnje, več diagnoz hkrati

Struktura učencev, ki obiskujejo šole s posebnim programom, se je v zadnjih letih močno spremenila. "V zadnjih letih se vključujejo otroci z motnjami, ki so veliko bolj zahtevne kot v preteklosti. Novinci imajo poleg težje oz. težke motnje v duševnem razvoju še druge diagnoze, ki terjajo posebne strokovne pristope," je razmere opisala ravnateljica OŠ dr. Slavka Gruma iz Zagorja ob Savi Tadeja Iskra. Z njo se strinjajo tudi drugi ravnatelji. "Strašljivo je, da kljub temu ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ni konkretno spremenilo Pravilnika o normativih," je poudaril Janez Cuderman iz OŠ Helene Puhar v Kranju. Kot dodatno težavo je navedel zgornjo starostno mejo učencev, ki je 26 let. "Že samo s tem, da bi ostala meja za osnovnošolsko izobraževanje 15 let, starejše pa bi vključili v zanje ustrezne zavode, bi rešili ogromno," so prepričani na občini Kranj.

Zdravstveni kader – nekaterim da, drugim ne

Zaradi težjih motenj in pridruženih diagnoz nekateri učenci potrebujejo tudi obravnavo fizioterapevta, delovnega terapevta in logopeda, ki spadajo pod zdravstveni kader. Tega nekateri OŠPP-ji imajo, drugi ne. "Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se zavedamo, da marsikateri učenec v OŠPP-jih potrebuje zdravstveno oskrbo in da bi ta morala biti enakomerno razpršena po vsej državi in neodvisna od izida vsakoletnih pogajanj Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji (SOUS) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zato smo v okviru delovnih skupin, v katerih so sodelovali predstavniki ravnateljev OŠPP-jev in zavodov ter SOUS, pripravili predlog kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter predlog mreže vzgojno-izobraževalnih zavodov, izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ter jih predložili ministrstvu za zdravje. V povezavi s tem pričakujemo nadaljnje aktivnosti za uskladitev pričakovanj in možnosti v okviru zdravstvenega sistema," so še sporočili z MVI.

"Rešitev je odločno, takojšnje in strokovno ukrepanje"

"Rešitev je v spremembi miselnosti, kar je seveda dolgotrajen proces. Nujne so zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami, posebna obravnava tujcev in priseljencev, odprava neenakosti med šolami," je nekaj idej za rešitev nastale situacije naštela Aleksandra Valančič. "Otrok ni samo ocena, izredno pomembno je, kako se počuti – se počuti varnega in sprejetega, je motiviran za učenje," je poudarila Marjeta Šmid. Da je rešitev v odločnem, takojšnjem in strokovnem odzivu ljudi, ki odločajo o prihodnosti otrok, meni Janez Cuderman: "Ignoranca, nespoštovanje, neodzivnost, zavajanje, prodajanje megle so nas pripeljali že blizu zloma šolskega sistema." Dodaten udarec, ki ne bo pripomogel k večjemu številu učiteljev v prihodnosti, je nedavna uvedba evidentiranja delovnega časa, s katerim je država učitelje še dodatno ponižala, je še dejal Rovšek: "Zakonodajalec očitno ne razume temeljnega poslanstva učitelja. Z uvedbo striktnega evidentiranja delovnega časa, ki ga v primeru učitelja ni mogoče meriti s časom, merimo ga lahko le z napredkom in zadovoljstvom učencev in staršev, ni pričakovati večjega navdušenja za učiteljski poklic."

Časa za ukrepanje ni veliko, odgovornost za morebitno uresničitev napovedi nekaterih ravnateljev, da vseh otrok s posebnimi potrebami prihodnje leto ne bodo mogli sprejeti, pa bo na ramenih države, ki bi se morala zavedati, da je družba močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen.

Tabela 3: Seznam 28 samostojnih OŠPP po regijah