Predstavniki političnih strank. Foto: BoBo
Predstavniki političnih strank. Foto: BoBo

Evropske volitve bodo v Sloveniji v nedeljo, 9. junija.

Volivke in volivci bomo izvolili 9 poslancev,
ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu.

Za mesta evropskih poslancev se potegujejo
kandidati 11 političnih strank.

Več o tem lahko preberete v članku
Za koga bomo lahko glasovali na evropskih volitvah.

Soočenje predstavnikov 11 političnih strank

Televizijsko soočenje je oddaja,
v kateri ljudje predstavijo svoje mnenje
o določeni temi.

Na televizijskem soočenju so bili
predstavniki vseh 11 političnih strank,
za katere lahko glasujemo
na volitvah v Evropski parlament.

Na televizijskem soočenju so bili:
- Irena Joveva (Gibanje Svoboda),
- Romana Tomc (Slovenska demokratska stranka),
- Matjaž Nemec (Socialni demokrati),
- Matej Tonin (Nova Slovenija),
- Nataša Sukič (Levica),
- Peter Gregorčič (Slovenska ljudska stranka),
- Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije).
- Vladimir Prebilič (Vesna – zelena stranka),
- Uroš Lipušček (skupna lista DeSUS in Dobra država),
- Zoran Stevanović (Resni.ca) in
- Violeta Tomić (Nič od tega).

Soočenje so vodili novinarji:
- Manica J. Ambrožič,
- Aleš Kocjan,
- Katja Štok.

Katja Štok, Aleš Kocjan in Manica J. Ambrožič. Foto: MMC RTV SLO
Katja Štok, Aleš Kocjan in Manica J. Ambrožič. Foto: MMC RTV SLO

Na soočenju so govorili o različnih temah.
Govorili so o:
- prihodnosti Evropske unije<p>Evropsko unijo sestavlja 27 držav.<br />Evropski uniji na kratko pravimo EU.<br />Države so se združile,<br />da bi njihovi prebivalci živeli bolje, lažje in varneje.<br />Države so se dogovorile,<br />da bodo sodelovale in si pomagale.</p> ,
- nedovoljenih prestopih meje<p>Nedovoljen prehod meje je,<br />ko nekdo vstopi v drugo državo,<br />vendar za to nima pravih dokumentov.<br />Oziroma gre čez mejo tam,<br />kjer ni mejnega prehoda.<br />Mejni prehod je točka,<br />kjer ljudje lahko gremo<br />iz ene države v drugo.<br />Za prehod meje potrebujemo dokument:<br />- osebno izkaznico,<br />- ali potni list.<br />Ljudje iz nekaterih držav pa za vstop v Slovenijo<br />potrebujejo še dodatne dokumente.</p> ,
- zelenem prehodu<p>Zeleni prehod je dogovor,<br />ki so ga sprejele države Evropske unije.</p> <p>Dogovor so sprejele zaradi podnebnih sprememb.<br />In sprememb v okolju.</p> <p>Del zelenega prehoda je tudi ustvarjanje čiste energije.<br />S pomočjo obnovljivih virov.<br />To so na primer:<br />- sončna energija,<br />- vetrna energija.</p> in
- vojni v Ukrajini.<p>Rusija je Ukrajino napadla 24. februarja 2022.<br />Napad na Ukrajino je ukazal ruski predsednik Vladimir Putin.</p> <p>Vojna še vedno traja.<br />Ruska vojska nadzoruje petino Ukrajine.</p> <p>Ukrajina dobiva veliko vojaške<br />in denarne pomoči zahodnih držav.<br />Tudi Slovenija je poslala orožje v Ukrajino.</p>

Tema: Prihodnost Evropske unije

Prihodnost Evropske unije je zelo pomembna tema,
o kateri razmišljajo različni politiki.

Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) pravi:
Želim več povezovanja.
Mislim, da bodo v Evropskem parlamentu poslanci,
ki omejujejo pravice,
in tisti poslanci, ki zagovarjajo človekove pravice<p>To so pravice,<br />ki veljajo za vse ljudi.<br />Ljudje smo med seboj različni.<br />Razlikujemo se po:<br />- spolu,<br />- veri,<br />- jeziku,<br />- barvi kože<br />in drugih stvareh.<br />Čeprav se ljudje med seboj razlikujemo,<br />moramo imeti vsi enake pravice.<br />Te pravice nam mora zagotavljati država,<br />v kateri živimo.<br />Človekove pravice so na primer:<br />- pravica do življenja,<br />- svoboda gibanja,<br />- svoboda izražanja,<br />- pravica do zdravja,<br />- pravica do izobraževanja,<br />in še številne druge.<br />Človekove pravice še posebno ščitijo tiste ljudi,<br />ki so bolj ranljivi.<br />To so:<br />- starejši ljudje,<br />- invalidi,<br />- otroci.</p> .
Evropska unija se bo še naprej borila
za pravice žensk in enakopravnost<p>Enakopravni smo,<br />ko imamo vsi enake pravice.</p> spolov.

Klemen Grošelj. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Klemen Grošelj. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Matej Tonin (NSi) pravi:
Države v Evropi morajo sodelovati
na področju obrambe in varnosti.
Tako bodo postale močnejše.
Evropa mora podpirati Ukrajino.
Spoštovati mora vladavino prava<p>Vladavina prava pomeni,<br />ali država spoštuje zakone.</p> .

Nataša Sukič (Levica) pravi:
Zavzemam se za povezovanje z ljudmi,
ki nasprotujejo oboroževanju Evrope in sovraštvu.

Nataša Sukič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Nataša Sukič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Vladimir Prebilič (Vesna) pravi:
Želim si več Evrope.
Nekatere države Evropske unije
bi imele brez Evropske unije manj demokracije.
V Sloveniji moramo zagotoviti poceni, zanesljivo
in okolju prijazno energijo.
Ne bi se povezoval z desnimi strankami<p>Desne stranke so običajno:<br />- proti tujcem,<br />- proti homoseksualcem,<br />- proti večjim pravicam žensk.</p> <p>Moški je lahko homoseksualec.<br />Potem ljubi moške.<br />To pomeni, da je gej.</p> <p>Ženska je lahko homoseksualna.<br />Potem ljubi ženske.<br />To pomeni, da je lezbijka.</p> .

Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) pravi:
Če bo imela Evropska unija preveliko moč,
bi lahko majhne države izgubile svoje pravice.

Matjaž Nemec (SD) pravi:
Želim solidarno, zeleno,
inovativno in varno Evropo.
Evropa se mora znati pogovarjati z vsemi.

Romana Tomc (SDS) pravi:
Verjamem, da bodo desne stranke
prevzele vodilno vlogo v Evropskem parlamentu.

Peter Gregorčič (SLS) pravi:
Evropska ljudska stranka je tista,
ki najbolje sledi vrednotam Evropske unije.
Evropa je preveč razdrobljena.
Združene države Amerike in Kitajska nas izkoriščajo.

Zoran Stevanović (Resni.ca) pravi:
Evropa ne more biti večja ali manjša.
Graditi moramo zvezo politikov,
ki postavljajo interese posamezne države na prvo mesto.

Violeta Tomić (Nič od tega) pravi:
Želimo izboljšati Evropsko unijo
in zaščititi slovensko kulturo.

Irena Joveva (Gibanje Svoboda) pravi:
Ljudje, ki širijo strah in laži,
ne bi smeli imeti mesta v Evropski uniji.

Irena Joveva. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Irena Joveva. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Tema: Nadzor na mejah

Voditelji so politikom postavili vprašanje,
ali naj države ohranijo nadzor na notranjih mejah Evropske unije
ali pa naj ga ukinejo.

Notranje meje Evropske unije
so meje med državami članicami Evropske unije.
Na primer državna meja med Slovenijo in Avstrijo.
Slovenija in Avstrija sta članici Evropske unije.

Violeta Tomić (Nič od tega) pravi:
Paziti je treba, kdo vstopa v državo.
Poleg tega moramo poskrbeti za človekove pravice.
Varnost in prost pretok ljudi ter denarja
so osnove Evropske unije.
Zdaj je ostal le še prost pretok denarja.

Violeta Tomić. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Violeta Tomić. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Nataša Sukič (Levica) pravi:
Sem proti nadzoru na notranjih mejah.
Prost pretok blaga in ljudi sta temelja Evropske unije.

Peter Gregorčič (SLS) pravi:
Nadzor pomeni razpad temeljnih vrednot Evropske unije.
Sem proti nadzoru.
Pred ukinitvijo je treba vzpostaviti pogoje,
da bodo meje lahko brez nadzora.

Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) pravi:
Sem proti nadzoru.
Hrvaška slabo varuje zunanje meje,
kar je sprožilo težave.
Predlagam skupno varovanje zunanjih meja.

Vladimir Prebilič (Vesna) pravi:
Treba je zavarovati zunanje meje Evropske unije.
Da nihče ne bo mogel nezakonito vstopiti v Evropsko unijo.
To pomeni, da mora Hrvaška bolje opravljati svoje delo.

Vladimir Prebilič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Vladimir Prebilič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Irena Joveva (Gibanje Svoboda) pravi:
Nadzor meje,
kot je med Avstrijo in Slovenijo,
je nedopusten.

Matej Tonin (NSi) pravi:
Imamo težave z nedovoljenimi prestopi meja.
Te težave je treba rešiti,
preden bodo meje spet odprte.

Matjaž Nemec (SD) pravi:
Nadzor na notranjih mejah je nedopusten.
Treba je krepiti nadzor na zunanjih mejah.
Odpravljati moramo razloge za nedovoljene prestope meja.

Zoran Stevanović (Resni.ca) je rekel:
Mejo, kjer so gozdovi in travniki,
bi morali varovati policisti in vojaki.
Ceste bi pustil odprte za državljane.

Zoran Stevanovič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Zoran Stevanovič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Romana Tomc (SDS) pravi:
Notranje meje bodo znova odprte,
ko bodo zunanje meje neprodušno zaprte.
In nihče jih ne bo mogel nedovoljeno prečkati meje.

Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) pravi:
Sem proti nadzoru na notranjih mejah.
Evropa bi morala dajati denar državam,
od koder ljudje prihajajo.
Da bi ljudje tam živeli bolje
in se ne bi želeli izseljevati.

Tema: Zeleni prehod in podnebne spremembe

Zeleni prehod je dogovor,
ki so ga sprejele države Evropske unije.
Dogovor so sprejele zaradi podnebnih sprememb.
In sprememb v okolju.
Del zelenega prehoda je tudi ustvarjanje čiste energije.
S pomočjo obnovljivih virov.
To so na primer:
- sončna energija,
- vetrna energija.

Podnebne spremembe so spremembe v podnebju.
Spremembe vidimo v višji temperaturi.
Ali hujšem mrazu.

Voditelji soočenja so vprašali,
ali naj se Evropska unija bolj bori
proti podnebnim spremembam.

Zoran Stevanović (Resni.ca) je rekel:
Podnebne spremembe so naravni procesi.
Človek nanje nima vpliva.

Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) pravi
Zeleni prehod je nujen.
Mora biti pravičen do ljudi,
ki nimajo veliko denarja.

Romana Tomc (SDS) pravi:
Evropska podjetja so šibkejša
od podjetij iz Združenih držav Amerike in Kitajske.
Zeleni prehod lahko uspe le,
če koristi evropskim podjetjem.

Romana Tomc. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Romana Tomc. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Vladimir Prebilič (Vesna) pravi:
Zagotoviti moramo dodaten denar
za pravičen zeleni prehod.
Moramo obdavčiti<p>Davek je denar.<br />Ljudje morajo del svojega denarja dati državi.<br />Temu se reče davki.<br />Država plačuje razne stvari z davki.<br />Na primer te stvari:<br />- šole,<br />- ulice,<br />- bolnišnice.</p> prebivalce Evropske unije
ki imajo največ denarja.

Matej Tonin (NSi) pravi:
Zeleni prehod je mogoč
z jedrsko energijo<p>Jedrska energija nastaja v elektrarni.<br />Jedrska elektrarna proizvaja elektriko.<br />Elektriko proizvaja s pomočjo atomov.<br />Atomi so zelo majhni delci.<br />Ko se atom razcepi,<br />nastane veliko energije.<br />Pri tem nastane toplota.<br />Toplota ustvari vodno paro.<br />S pomočjo vodne pare nastane elektrika.</p> in vodno energijo<p>Hidroelektrarna proizvaja elektriko s pomočjo vode.</p> .

Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) pravi:
Zeleni prehod je težko izvedljiv.
Države vlagajo veliko denarja v proizvodnjo orožja.
Podnebne spremembe morajo rešiti vse države na svetu.
Ne le države Evropske unije.

Irena Joveva (Gibanje Svoboda) pravi:
Pomembno je, kakšen zrak dihamo,
kakšno vodo pijemo in kakšno zemljo imamo.
Treba je poiskati konkretne rešitve.

Peter Gregorčič (SLS):
Zeleni prehod povzroča veliko birokracije<p>Birokracija so uradni postopki.<br />Se pravi dovoljenja in drugi dokumenti,<br />ki jih zahtevajo zakoni.<br />Dokumente pa pripravlja javna uprava.</p> in omejitev.
Takšna energija je zelo draga.
Zato se podjetja selijo ven iz Evropske unije.
Prepoved prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov nima smisla.

Peter Gregorčič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Peter Gregorčič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Matjaž Nemec (SD) pravi:
Denarja za zeleni prehod je dovolj.
Predlagam obdavčitev velikih podjetij.
Tako bi imeli dovolj denarja za zeleni prehod.

Violeta Tomić (Nič od tega) pravi:
Glavni onesnaževalci so velika podjetja.
In podjetja, ki proizvajajo orožje.
Navadni ljudje nismo onesnaževalci.
Denar bi morali usmeriti iz proizvodnje orožja
v zeleni prehod.

Nataša Sukič (Levica) pravi:
Največja podjetja bi morala plačati
davek za zeleni prehod.

Tema: Napad Rusije na Ukrajino in vloga Evropske unije

Voditelji soočenja so vprašali,
kaj menijo o vojni v Ukrajini.
In ali naj Evropska unija še naprej pomaga Ukrajini.

Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) pravi:
Vojna v Ukrajini je posledica širjenja zveze Nato<p>Zveza NATO je vojaška in politična organizacija.<br />V njej so države iz Evrope in Severne Amerike.<br />Trenutno ima Nato 30 članic.<br />Na primer:<br />- Slovenija,<br />- Nemčija,<br />- ZDA in<br />- Francija.<br />Namen zveze NATO je zagotoviti mir in varnost po vsem svetu.<br />Zveza NATO je posredovala v vojni med Kosovom in Srbijo.<br />S tem se je končala vojna.<br />Na Kosovo so prišli vojaki zveze NATO.<br />Vojaki pomagajo,<br />da bo območje spet varno za tamkajšnje ljudi.</p> .
Evropska unija mora takoj nehati pošiljati pomoč Ukrajini.
Zahtevati mora ustavitev spopadov
in začetek pogovorov med Rusijo in Ukrajino.

Uroš Lipušček. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Uroš Lipušček. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Violeta Tomić (Nič od tega) pravi:
Za vojno je kriva Ukrajina.
Leta 2014 so začeli ubijati Ruse v Ukrajini.
Vsaka vojna se konča s pogajanji.

Zoran Stevanović (Resni.ca) pravi:
Sem proti pomoči Ukrajini.
Moramo pridobiti zaupanje Ukrajine in Rusije.
In igrati vlogo mirovnega posrednika<p>Mirovni posrednik je človek, organizacija ali država,<br />ki poskuša najti rešitev, da pride do mira.<br />Da se sprti strani dogovorita in prenehata s sporom.</p> .

Irena Joveva (Gibanje Svoboda) pravi:
Obsoditi moramo Rusijo,
ki je napadla Ukrajino.
Pomoč ukrajinskemu ljudstvu je upravičena.

Matej Tonin (NSi) pravi:
Za mir je dovolj ena sama stvar.
Putin mora odpoklicati svoje sile iz Ukrajine.
In vojna bo končana.

Matej Tonin. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Matej Tonin. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Nataša Sukič (Levica) pravi:
Sem proti pošiljanju orožja Ukrajini.
Orožje prinese več smrti.
Evropska unija mora postati mirovni posrednik
med Ukrajino in Rusijo.

Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) pravi:
Ukrajina potrebuje vojaško in denarno pomoč.
Evropska unija mora biti vojaško močna.
Vojno lahko konča pravičen mir.
Če mir ne bo pravičen,
bo čez nekaj let prišlo do nove vojne.

Vladimir Prebilič (Vesna) pravi:
Evropska unija je sodelovala pri sporazumih iz Minska<p>Sporazumi iz Minska so bili načrti <br />za ustavitev spopadov v Ukrajini.<br />Spopadali so se Ukrajinci in Rusi.</p> <p>Sprejeti so bili v letih 2014 in 2015. <br />Sporazumi so določali, <br />da morata obe strani prenehati s streljanjem, <br />umakniti težko orožje in izmenjati ujetnike.<br />Sporazumi so določali, <br />da mora Ukrajina spremeniti svoje zakone.<br />Dati mora več pristojnosti območjem, <br />ki so se želela odcepiti. </p> .
Zdaj je dolžna, da pomaga najti rešitev.
Tudi v obliki pogovorov z Rusijo.
Podpiram pomoč Ukrajini,
vendar ne za napade na ozemlju Rusije.

Matjaž Nemec (SD) pravi:
Danes je Rusija napadalec.
Moramo pomagati Ukrajini.
Evropska unija Ukrajine ne sme pustiti same.

Peter Gregorčič (SLS) je rekel:
Evropska unija je projekt miru.
Mir je sedaj ogrožen.
Še bolj bo ogrožen,
če bomo Putinu pustili, da doseže svoje.
Ukrajini moramo pomagati
vojaško, gospodarsko in kako drugače.

Peter Gregorčič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Peter Gregorčič. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Romana Tomc (SDS) pravi:
Sem za vojaško in humanitarno pomoč<p>Humanitarna pomoč so na primer<br />zdravila in hrana.</p> Ukrajini.
Ukrajina ne brani samo sebe,
ampak tudi Evropsko unijo.
Če bi bila Ukrajina del zveze Nato,
je Rusija ne bi nikoli napadla.