Referendum je posebna oblika glasovanja.
Kliknite na: V Sloveniji bodo 3 referendumi
Volivci bodo na referendumih odločali o:
- spremembi zakona o vladi,
- spremembi zakona o RTV-ju
- in zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Kliknite na: O čem bodo volivci na referendumih odločali?
Pred referendumi bodo potekala tudi soočenja politikov.
Nekateri politiki podpirajo zakone.
Drugi zakonov ne podpirajo.
Soočenja potekajo na:
- radiu ali
- televiziji.
Na Televiziji Slovenija bo pred referendumi 6 soočenj.
22. novembra je bilo 5. televizijsko soočenje.
Na njem so se pogovarjali o spremembah zakona o RTV Slovenija.
RTV Slovenija je televizijska in radijska organizacija.
RTV Slovenija je javna televizija.
To pomeni,
da jo plačujemo državljani.
Na soočenju je veliko gostov.
Soočenje je vodila Vida Petrovčič.
Asta Vrečko je ministrica za kulturo.
Ministrstvo za kulturo skrbi za zakone
v povezavi z RTV Slovenija.
Asta Vrečko je rekla:
Stari zakon daje več moči strankam in politikom.
Novi zakon prinaša spremembe v vodenje RTV Slovenija.
Uvaja vodstvo s 4 člani.
In delavskega direktorja.
Uvaja enotni svet s 17 člani
Med njimi je 6 predstavnikov zaposlenih.
Člane imenujejo:
- madžarska in italijanska skupnost,
- verske skupnosti,
- olimpijski odbor,
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU),
- informacijski pooblaščenec,
- varuh človekovih pravic in drugi.
Člani bodo imenovani preko javnih pozivov.
Stari zakon je zastarel.
Star je 20 let.
V tem času se je spremenilo veliko stvari.
Uredniki bodo izbrani na drugačen način.
To so izboljšave.
Zavod RTV Slovenija je najpomembnejša
medijska in kulturna hiša v državi.
Nanjo ne sme vplivati politika.
Zakon ne govori o RTV prispevku.
Zakon ne zvišuje RTV prispevka.
Asta Vrečko je rekla:
Zakon je napisala vlada.
Zakon želimo sprejeti po nujnem postopku,
ker je RTV Slovenija organizacija,
ki je nujna za delovanje države.
Gre za pravico do obveščenosti.
Običajno zakon sprejmejo v različnih obravnavah v državnem zboru.
Postopek traja dlje časa.
Obstaja tudi nujen postopek sprejema zakona.
Pri nujnem postopku zakon predlaga vlada.
Nujen postopek lahko vlada uporabi v nekaterih primerih.
Na primer:
- v primeru naravnih nesreč,
- za obrambo države,
- za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države.
Alenka Jeraj je članica stranke Slovenska demokratska stranka (SDS).
Alenka Jeraj je rekla:
V SDS nasprotujemo zakonu,
ker je bil zakon sprejet po nujnem postopku.
O njem se nismo mogli pogovoriti.
Zakon uvaja sistem,
ki je obstajal prej.
Takšen sistem je slab.
Leta 2005 je bil sprejet dober zakon.
Tamara Vonta je članica stranke Gibanje Svoboda.
Tamara Vonta je rekla:
Ta zakon omejuje moč politikov.
V javnosti o RTV Slovenija govorimo že od leta 2005.
Ljudje naj na referendumu glasujejo za novi zakon.
Andrej Magajna je član stranke Nova socialdemokracija.
Rekel je:
Mi smo za drugačen zakon.
Ta zakon moramo zavrniti.
Dejan Prešiček je iz stranke Socialnih demokratov.
Rekla je:
Sedanji zakon je zastarel.
Politika se mora iz zakona umakniti.
RTV Slovenija je ključna stvar za razvoj družbe.
Boštjan M. Turk je član Nove ljudske stranke Slovenije.
Rekel je:
Ministrica Vrečko ne predstavlja ljudi.
Ona govori, da je treba
varovati RTV Slovenija pred politiko.
Ampak ona sama je del politike.
Matej Tašner Vatovec je iz stranke Levica.
Rekel je:
Nobena država v Evropi nima direktorja televizija,
ki bi pred tem vodil komuniciranje predsednika vlade.
Razen Slovenija.
Zaradi prevzema RTV Slovenija s strani politike
so novinarji začeli stavkati.
Zaradi tega ljudje odhajajo z RTV Slovenija.
Ukinja se oddaje.
In umika ljudi iz določenih oddaj.
Marko Balažic je član stranke Slovenska ljudska stranka (SLS).
Rekel je:
Zakon bo vzel pristojnost državnemu zboru.
Državni zbor predstavlja vse Slovenke in Slovence.
V stranki SLS bomo glasovali proti zakonu.
Sandra Bašič Hrvatin je predstavljala Zavod za kulturo raznolikosti Open.
Rekla je:
Čim več ljudi naj se udeleži referenduma.
In naj glasujejo za novi zakon.
Ne razumem,
zakaj nekateri ne govorijo resnice.
Gledalci ne bodo izgubili možnosti
imenovanja svojih predstavnikov.
Peter Gregorčič je predsednik programskega sveta RTV Slovenija.
Rekel je:
Ne strinjam se z besedami Aste Vrečko.
Zakon iz leta 2005 prinaša kar
21 predstavnikov civilne družbe.
V novem zakonu je takšnih predstavnikov le 6.
Zato bom glasoval proti.
Špela Stare je iz Društva novinarjev Slovenije.
Rekla je:
Moramo glasovati za nov zakon.
Politika ne sme upravljati javnega medija.
Sedaj predstavnikov v svetu ne bo izbiral državni zbor.
Izbirali jih bodo drugi državni organi.
Janez Juhant je član programskega sveta RTV Slovenija.
Je proti zakonu.
Rekel je:
Nov zakon je nevaren.
Manjkala je razprava v javnosti.
Maja Koražija je iz Zavoda raziskovalni inštitut 8. marec.
Rekla je,
da v inštitutu ne želijo,
da z RTV Slovenija upravlja politika.
Nobena politična stranka tega ne sme početi.
Niti Janez Janša niti Robert Golob.
Ljudje imajo priložnost,
da glasujejo za dober zakon.
Franci Kindlhofer je član Zbora za republiko.
Rekel je,
da so proti sprejetju zakona.
O zakonu nismo mogli razpravljati.
Sprejeti ga želijo na hitro.
Marko Milosavljević je predstavnik PIC.
PIC je Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.
V starem zakonu nikjer ni omenjen internet.
Čeprav je bil leta 2005 internet že prisoten.
Zato moramo zakon spremeniti.
O zakonu razpravljamo že 15 let.
Tino Mamić je član Združenja novinarjev in publicistov.
Rekel je:
Združenje se ukvarja z mediji.
A združenja strokovnjaki niso nikoli vprašali za mnenje.
Poslušati moramo strokovnjake.
Del obstoječega zakona je dober.
Državni zbor menja programske svetnike na 2 leti.
To je dobro za demokracijo.
Brankica Petković iz Mirovnega inštituta je rekla:
Po sedanjem zakonu
predstavnike izbira koalicija v parlamentu.
V tem novem zakonu ni političnih strank.
Novi zakon omogoča,
da strokovne in sposobne institucije
sprejemajo predstavnike.
Aleš Primc je predstavnik Gibanja za otroke in družine.
Rekel je:
Vsi želijo vesel program
s pozitivnimi novicami.
Nov zakon tega ne prinaša.
Glasovati moramo proti.
Tom Zalaznik je predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije.
Rekel je,
da je slišal veliko lažnih obljub.
Zakon je slab posnetek zakona iz 90. let.
Ljudje, ki so za novi zakon,
želijo ustvariti vtis,
da je na RTV Slovenija vse narobe.
Nov zakon želi spremeniti vodstvo.
In nastaviti svoje ljudi na vodilne položaje.
Dominik Štrakl je predsednik Slovenske demokratske mladine.
Cilj vlade je odstranitev vodstva.
Ker vladi vodstvo ni všeč.
Vili Kovačič je predstavnik skupine Davkoplačevalci se ne damo.
Rekel je:
Imam slabe izkušnje z zaposlenimi.
Ni bilo zanimanja,
ko se je pritožil zaradi rezultatov lokalnih volitev leta 2018.
Zaposleni nimajo zaupanja.
Ladislav Troha iz gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije ni govoril o referendumu.
Govoril je o covidu-19.