Lansko leto je v prometnih nesrečah umrlo 30 ljudi.
Več kot 400 ljudi se je v prometnih nesrečah huje poškodovalo.
Po podatkih Agencije za varnost prometa
je bila lansko leto neprilagojena hitrost
najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom<p>Prometne nesreče s smrtnim izidom so tiste, <br />v katerih nekdo umre.</p> .
Neprilagojena hitrost pomeni,
da voznik ne prilagodi hitrosti vožnje
razmeram na cesti.
Lansko leto se je zaradi neprilagojene hitrosti
zgodilo skoraj 4 tisoč prometnih nesreč.
Neprilagojena hitrost je 1. vzrok
za prometne nesreče s smrtnim izidom
in hudimi poškodbami.
Kdo največkrat povzroči prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrostjo?
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč
zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov.
Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil.
Enosledna vozila so na primer motorji in mopedi.
Kje se zgodi največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti?
Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti
se je lani zgodilo v naseljih.
Sledijo avtoceste in lokalne ceste.
Kje je bilo največ kršitev
Letos so najhujši primer kršitve zaznali v občini Žetale.
Pri omejitvi hitrosti 50 kilometrov na uro
je nekdo vozil 146 kilometrov na uro.
Voznik je omejitev prekoračil za skoraj 100 kilometrov na uro.
V občini Mokronog - Trebelno je voznik pri omejitvi hitrosti
40 kilometrov na uro
vozil 122 kilometrov na uro.
Na obeh območjih je večina voznikov vozila nad predpisano omejitvijo.
Akcija nadzora hitrosti
Agencija za varnost prometa je 7. aprila 2025 izvajala akcijo Hitrost.
Akcija bo trajala 1 teden.
Pri izvedbi akcije bodo sodelovali tudi policisti in redarji.
Namen akcije je opozoriti ljudi
na tveganja zaradi prehitre vožnje.
Policisti bodo izvajali poostren nadzor hitrosti.
Prometna nesreča ali trčenje?
Agencija za varnost prometa je podala predlog,
da bi v nekaterih primerih
spremenili ime prometna nesreča v trk ali trčenje.
O trčenju bi govorili takrat,
kadar bi do prometne nesreče prišlo
zaradi neodgovornega ravnanja voznika.
Neodgovorno ravnanje voznika je na primer:
- prehitra vožnja,
- vožnja pod vplivom drog ali alkohola.