Okraski na smreki. Foto: Facebook
Okraski na smreki. Foto: Facebook

Adventni čas je obdobje pred božičem.
Adventnemu času rečemo tudi advent.
Advent so 4 tedni pred božičem.
Božič praznujemo 25. decembra.

Za decembrske praznične dni so
značilne praznične okrasitve.

Najbolj pogoste okrasitve
domov in okolice so:
- božično drevesce,
- jaslice,
- praznične lučke,
- božični okraski.

Božično drevesce nas povezuje z naravo

Božična drevesca. Foto: Reuters
Božična drevesca. Foto: Reuters

Veliko ljudi doma postavi božično drevesce.

Božično drevesce je lahko pravo drevo.
Običajno je to smreka ali jelka.

Smreka predstavlja upanje.
In trdoživost.

Lahko pa je drevesce tudi umetno.
Umetno drevo je videti kot prava smreka.
Vendar je narejena iz umetnih materialov.

V zadnjih 20 letih je veliko ljudi
raje kot pravo smreko
doma postavilo umetno božično drevesce.

Nekateri pa želijo ohranjati tradicijo.
In doma postavijo pravo drevo.
Vedno pogostejša so božična drevesa,
ki rastejo v loncih.

Tako lahko doma postavimo pravo drevo.
Vendar ga ne rabimo posekati.

Božično drevo si lahko tudi izposodimo v drevesnici.
In ga po praznikih vrnemo.

Na tak način smo tudi med prazniki
povezani z naravo.
In s staro slovensko tradicijo.

Pred smreko je slovenske domove krasil bogkov kot

Slovenci so svoje domove s smrekami
začeli krasiti po prvi svetovni vojni.
To je bilo pred 100 leti.

Pred tem je slovenske domove
v času adventa krasil bogkov kot.

V bogkovem kotu so bili postavljeni:
- smrekove veje,
- omela,
- bršljan.
In drugo zelenje.
Običajno je bil v bogkovem kotu tudi križ.

Okraski iz naravnih materialov

Deklica obeša okraske na praznično drevesce. Foto: EPA
Deklica obeša okraske na praznično drevesce. Foto: EPA

Božično drevesce tudi okrasimo.
Z okraski drevesce postane še lepše.

Slovenci smo od nekdaj živeli v stiku z naravo.
To se je ohranilo tudi v tradiciji okraševanja.

Naši predniki so za okraševanja
božičnega drevesca uporabljali:
- jabolka,
- hruške in
- orehe.

S tem so izrazili upanje,
da bo prihodnje leto pridelek čim boljši.
Pridelek je vse,
kar pridelamo na vrtu, njivi ali polju.

Zelenje v bogkovem kotu so naši predniki
radi krasili s:
- pisanimi verigami,
- pozlačenimi orehi,
- storži in
- suhim sadjem.

Okraski iz naravnih materialov so
se ohranili tudi v rokodelski tradiciji.

Rokodelska tradicija je tradicija
ročnega izdelovanja izdelkov.

Takšne izdelke izdelujejo rokodelci.
Rokodelci so obrtniki.
Rokodelci izdelke izdelujejo ročno.
Ali s pomočjo preprostega orodja.

Rokodelci izdelke izdelujejo iz:
- lesenih oblancev,
- slame,
- gline ali
- čipke

Jaslice so del krščanske kulture

Jaslice. Foto: Reuters
Jaslice. Foto: Reuters

V adventnem času v številnih domovih
in cerkvah postavijo jaslice.
Jaslice so pomemben del praznovanja božiča.
So del krščanske vere in kulture.

Jaslice so kipci,
ki prikazujejo rojstvo Jezusa Kristusa v hlevu.

Kristjani verujejo,
da je Jezus Kristus božji sin.
Jezus Kristus naj bi se rodil za božič.
Rodil bi se naj v noči iz 24. na 25. december.

Kristjani v spomin na Jezusovo rojstvo
vsako leto postavijo jaslice.

To so običajno manjši kipi:
- Jezusa Kristusa,
- Marije,
- Jožefa in
- različnih živali.

Adventna pravljica v mestih

Okrašeno mesto. Foto: BoBo
Okrašeno mesto. Foto: BoBo

Nekatere domove, ulice in mesta
krasijo praznične lučke.

V Sloveniji so s prazničnimi lučkami
okrašena skoraj vsa mesta.

V nekaterih mestih je okraševanje
postalo že prava umetnost.

Lučke postavljene v različne oblike
pripovedujejo zgodbe iz zgodovine.
Popeljejo nas v svet pravljic.
Ali pa kažejo značaj kraja.

Praznične lučke nas razveselijo.
Razsvetlijo decembrsko temo.
In prinašajo upanje.