
V sredo, 28. marca, je bila 6. oddaja TV Klinika.
TV klinika je oddaja o boleznih in zdravju.
Oddajo lahko spremljate na televizijskem programu TV SLO 1.
Na sporedu je vsako sredo ob 17.15.
Voditelj oddaje je zdravnik David Zupančič.
Z gosti oddaje se pogovarja o različnih boleznih.
V oddaji so tokrat govorili o debelosti
Gost oddaj je bil priznani diabetolog Andrej Janež.
Diabetolog je zdravnik specialist za diabetologijo.
Diabetologija je veda o sladkorni bolezni.

Debelost je kronična bolezen sodobnega časa
Kronična bolezen je taka,
ki se počasi razvija in dolgo traja.
Tudi taka bolezen,
ki se ponavlja.
Debelost prizadene vse več ljudi po svetu.
Tudi v Sloveniji je vedno več ljudi s prekomerno težo.
Čezmerno hranjenih je skoraj 60 % odraslih.
To je več kot polovica odraslih v Sloveniji.
Čezmerno hranjenih je skoraj 30 % mladostnikov.
Debelost je povezana s številnimi boleznimi.
Na primer s sladkorno boleznijo,
boleznimi srca in ožilja,
celo z nekaterimi oblikami raka.
Kateri so vzroki za nastanek debelosti?
Vzrok za nastanek debelosti je
prekomerno kopičenje maščevja.
Maščevje so maščobna tkiva v telesu.
Gost oddaje je o vzrokih za debelost rekel:
Debelost je res bolezen,
kronična bolezen.
Njen vzrok je čezmerno kopičenje maščevja.

Kako zdravniki opredelijo, da gre za debelost?
Za opredelitev bolezenskega stanja debelosti
zdravniki danes uporabljajo več meritev.
Ena osnovnih meritev je indeks telesne mase.
Indeks telesne mase se izračuna na osnovi
podatka o višini in telesni masi osebe.
Vendar pa indeks telesne mase ne pokaže sestave telesa.
Oseba ima lahko visoko telesno maso tudi zaradi mišic.
V tem primeru ne gre za debelost.
Danes se debelost opredeljuje predvsem z obsegom pasu.
Drugi način je tudi morfološka diagnostika.
Morfološka diagnostika pomeni merjenje sestave telesa.
Merjenje se opravi z bioimpedanco.
Bioimpedanca je metoda merjenja telesne sestave.
Pove nam,
koliko mišičnega in maščobnega tkiva je v telesu.
Ali je debelost dedna?
Za razvoj debelosti v nekaterih primerih
obstaja genetska predispozicija.
To pomeni,
da so nekateri posamezniki
zaradi genetskih dejavnikov
bolj nagnjeni k debelosti kot drugi.
Gost Janež je potrdil,
da v 30 do 70 % primerov
za razvoj debelosti obstaja neka genetska predispozicija.
Pri teh posameznikih prej in bolj verjetno pride do debelosti.
Ali bo posameznik razvil debelost pa
je odvisno predvsem od načina življenja.
Na primer od:
- načina prehranjevanja,
- telesne aktivnosti,
- spalnih navad,
- različnih razvad in
- socialnih dejavnikov.

Za nastanek debelosti je pogosto krivo okolje
Diabetolog Janež je med dejavniki,
ki vplivajo na razvoj debelosti,
omenil tudi debelilno okolje.
Voditelj oddaje ga je vprašal:
Debelilno okolje?
Diabetolog Janež je pojasnil:
Da, to je okolje,
kjer je hrane v izobilju.
Hrana je enostavna,
energetsko zelo bogata.
V tem debelilnem okolju pa so ljudje premalo aktivni.
Veliko sedijo.
Premalo spijo.
Več kot je stresnih situacij,
večja je želja po ogljikovih hidratih in
po enostavnih sladkorjih.
In to se seveda kaže v prekomerni teži.

Kako zdravniki zdravijo debelost?
Za zdravljenje debelosti zdravniki uporabljajo:
- zdravila in
- kirurške posege.
Ob tem je pomembna zdrava prehrana.
In zadostna telesna aktivnost.
Uporaba zdravil za hujšanje
V nadaljevanju oddaje sta voditelj in diabetolog
govorila o zdravilu semaglutid.
Semaglutid je ljudem poznano pod imenom Ozempic.
To zdravilo je namenjeno zdravljenju sladkorne bolezni.
Za zdravljenje sladkorne bolezni se uporablja že 20 let.
Pri zdravljenju sladkorne bolezni je zdravilo zelo učinkovito.
To zdravilo pomembno vpliva
na regulacijo glukoze čez dan.
Glukoza je sladkor v krvi.
Vpliva pa tudi na apetit.
Pri večini ljudi se apetit zmanjša.
To pa vpliva na izgubo telesne mase.
Zdravilo so zato v zadnjih letih začeli
uporabljati za zdravljenje debelosti.
Vendar pa so odmerki za zdravljenje debelosti drugačni
od odmerkov za zdravljenje sladkorne bolezni.

Pomembna je zdrava in uravnotežena prehrana
V oddaji so pokazali tudi prispevek o hujšanju.
V zdravstvenih domovih bolnikom pomagajo
s svetovalno delavnico Zdrava mera.
Cilj delavnice je,
da prekomerno hranjeni posamezniki
spremenijo življenjski slog.
Dietologinja<p>To je strokovnjak za zdravo prehrano.</p> Ana Stepančič pove:
Gre za spremembo življenjskega sloga in
dieta je v resnici ena sama:
zdrava in uravnotežena prehrana.
Na prvem srečanju dobi oseba nalogo pisati prehranski dnevnik.
V prehranskem dnevniku oseba beleži vse,
kar zaužije.
Pisanje prehranskega dnevnika je stik z zavedanjem,
kje se pri posamezniku pojavlja težava.

Izkušnja s hujšanjem
V prispevku o svoji izkušnji hujšanja je v oddaji spregovoril Mitja Knez.
Mitja Knez je star 58 let.
Za hujšanje se je odločil pred 2 letoma
zaradi bolečin v hrbtenici.
Motilo ga je tudi, da je okrogel.
Mitja Knez je v 2 letih izgubil 30 kilogramov.
Telesno maso je izgubil ob primerni prehrani in
zadostni telesni aktivnosti.
Prehrano je izbiral po navodilih dietologinje.
Veliko je plaval in hodil v hribe.
Mitja Knez se danes veliko bolje počuti.

Zdrav življenjski slog je potrebno ohranjati
Voditelj oddaje je postavil vprašanje:
Zakaj je hujšanje včasih tako težko?
Gost Janež odgovori:
Ker je treba ta življenjski slog ves čas ohranjati.
Takoj ko ga prekinemo,
se teža povrne.

Primer zdravega in nezdravega sendviča
V zadnjem delu oddaje se je voditelju v studiu
pridružil Jernej Ogrin.
Jernej Ogrin je magister inženir prehrane.
Je tudi prehranski svetovalec.
Ogrin zagovarja uravnotežen pristop do hrane.
Zagovarja načelo zmernosti.
To pomeni,
da se nam ni potrebnopovsem odpovedati določenim živilom.
Pomembno je,
da živila uživamo v zdravi meri.
Prav tako ni treba,
da smo med dieto lačni.
Pomembno je,
da znamo izbrati zdrava in hranljiva živila.
Z zdravimi živili nadomestimo tiste manj zdrave.
Jernej Ogrin je predstavil zdrav in nezdrav sendvič.
Sendvič lahko sestavimo iz
belega kruha, veliko suhe salame in sira.
Tak sendvič ni najbolj zdrav.
Vsebuje veliko maščob in malo hranilnih snovi.
Po tem sendviču bomo tudi hitro lačni.
Po drugi strani lahko sendvič sestavimo iz:
- rženega kuha,
- manj mastne salame,
- zmerne količine sira in
- veliko zelenjave.
Tak sendvič je zdrav.
In nas nasiti.