9. junija bomo na posvetovalnem referendumu odločali tudi o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zagovorniki poudarjajo predvsem pravico vsakega posameznika, da sam odloča o svojem življenju in dostojanstveni smrti, nasprotniki pa trdijo, da bi bila možnost prostovoljnega končanja življenja v nasprotju z ustavno zajamčeno nedotakljivostjo življenja.

V referendumskem soočenju je sodelovalo 16 predstavnikov strank, združenj in društev ter posameznikov, ki so se pri državni volilni komisiji prijavili kot organizatorji referendumske kampanje za ta posvetovalni referendum. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?"

Na soočenju so sodelovali podporniki možnosti prostovoljnega končanja življenja Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Meira Hot (SD), Nataša Sukič (Levica), Klemen Belhar (predstavnik Vesne - Zelene stranke), Aleksander Merlo (Zeleni Slovenije), Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Slovenije), Nina Beyokol (Piratska stranka), Andrej Pleterski (Društvo Srebrna nit), Maja Marčič (Društvo Zelena akademija Slovenije). Našteti so za pomoč pri končanju življenja.

Na drugi strani so bili proti omogočanju prostovoljnega končanja življenja Alenka Forte (SDS), Janez Cigler Kralj (NSi), Tina Bregant (SLS), Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Urh Grošelj (Združenje slovenskih katoliških zdravnikov), Metka Zevnik, Roman Globokar (Gibanje za življenje).

Soočenje je vodil Igor E. Bergant.

ZA in PROTI

"Pravica do prostovoljnega končanja življenja je pravica vsakega človeka, da avtonomno odloča o svojem življenju, kar pomeni, da odloča tudi o tem, kako se spopada s trpljenjem in ohranjanjem dostojanstva tudi v zadnjem obdobju svojega življenja," je na začetku povedala Tereza Novak (Gibanje Svoboda) in dodala, da odločitve o tem ne more prevzeti nekdo drug, niti država, niti ne more biti to presoja drugih ljudi. "Pravica do avtonomije pomeni notranjo svobodo in iz tega izvira dostojanstvo vsakega človeka," je pristavila.

"V SDS-u menimo, da je to referendumsko vprašanje zavajanje javnosti v predvolilnem času, ko so pred nami evropske volitve, tu so izredno pomembne teme za Slovenijo in Evropo. To je manever privabljanja volivcev na volitve," je povedala zdravnica in poslanka SDS-a Alenka Forte, ki bo glasovala proti. Dodala je, da v SDS-u menijo, da bi bil takšen zakon protiustaven, saj da 17. člen slovenske ustave zagotavlja nedotakljivost življenja. "Ljudje se bojijo bolečine, medicina danes s kombinacijo zdravil lahko lajša bolečine. Problem je skrb, ali bodo zmogli, kdo bo za njih skrbel, tukaj nastopi paliativna oskrba. Ko človeku to damo, ne želi več smrti," je sklenila.

"Pri tej pravici gre za ultimativno pravico do osebnega dostojanstva človeka. Gre za primere, ko so ljudje neozdravljivo bolni, ko so bolečine neizmerne, ko ni zdravil, da bi bolečine lajšali. Ne gre za primere duševno bolnih, samomorilnost in depresijo, tovrstne osebe te pravice ne bi imele, zakon, ki je bil predlagan v DZ-ju, je imel veliko varovalk," je nadaljevala Meira Hot iz SD-ja, ki referendum podpira. V SD-ju po njenih besedah podpirajo pravico vsakega človeka do dostojanstvene smrti. "Zakaj si družba dopusti, da nekoga sili v trpljenje in bolečino, v neznosne muke?" se je vprašala.

"NSi je glasno in jasno proti! Menimo, da trenutno Evropa in Slovenija ne potrebujeta več kulture smrti, pač pa več kulture življenja. Ravno obratno od tega, kar ponuja to referendumsko vprašanje in pa predlog pomoči pri samomoru," pa je glas proti obrazložil Janez Cigler Kralj iz NSi-ja. Med razlogi proti je navedel nasprotovanje zdravniške stroke in večjo razdeljenost slovenske družbe, ki da jo prinaša referendumsko vprašanje. "Referendumsko vprašanje ljudem daje lažno upanje dostojanstva, hkrati pa jih bo pripeljalo v strah pred starostjo ali drugo okoliščino, ki bi jih porinila na rob družbe. Ta zakon bi jim dal signal, da niso zaželeni," je sklenil.

"Podpiramo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja za osebe, ki so tako zelo bolne, v brezupnem položaju, v terminalni fazi, njihovo življenje se izteka, in ki se pri polni zavesti odločijo, da si želijo te pomoči," je podporo referendumu pojasnila Nataša Sukič iz Levice in dodala, da je potreben strog nadzor. "Če bo zakon uveljavljen, bomo poskrbeli, da bo nadzor optimalen, še strožji, kot je v predlogu zakona," je dodala. Medicina po njenih besedah ne more pozdraviti vseh bolezni in tudi paliativna oskrba ne more lajšati vseh bolečin, odločitev za končanje življenja pa za nikogar ni lahka. "Kot družba, zavezana humanim vrednotam, moramo trpečim in umirajočim omogočiti, da dostojanstveno umrejo," je sklenila.

"Današnja medicina zmore dobro lajšati bolečine, vprašajte kogar koli, ki si je zlomil nogo ali pa je bil operiran na odprtem srcu. V zadnjem času se je razvila paliativna oskrba, ki zmore lajšati tudi trpljenje, za kronično bolne, umirajoče, starejše poskrbimo s skrbjo, ljubeznijo, lajšanjem bolečine, ne pa s smrtonosno injekcijo," je razloge proti navedla Tina Bregant (SLS) in dodala, da bi na referendumu morali glasovati za pravico do zdravnika, do ustrezne zdravstvene oskrbe, ne da se glasuje za usmrtitev bolnikov. "Možnost odtegnitve zdravljenja že imamo," je navedla še en razlog proti.

"Radi bi uzakonili pravico za tiste, ki so v stiski, da bodo imeli možnost tudi takšnega končanja življenja. Njihova pravica do tega nikomur ne jemlje kakšne pravice, zato ne vidimo razloga, zakaj bi morali biti proti. Gre za ljudi, ki so neozdravljivo bolni, ki imajo jasen, fizičen, medicinski razlog, da želijo uresničiti to pravico, gre za ljudi, ki res trpijo v neznosnih bolečinah," je glas za obrazložil Klemen Belhar (Vesna). "Gre za pravico manjšine ljudi, žal bo o tem z referendumom odločala večina," je še pristavil.

Metka Zevnik je ogorčena, da svojim staršem, starim staršem ponujamo strup, namesto da bi jim zagotavljali dostojno življenje, zdravljenje, paliativo v zadnjih mesecih življenja. "To se sliši grozljivo," je izjavila. Skrb za starše in stare starše je tista, ki naredi družbo humano, in "zakon, ki zastruplja, to zagotovo ni". Prva dolžnost družbe je, tako trdi Metka Zevnik, da išče rešitve za kakovostno življenje do naravne smrti, ki vključuje paliativo. Žal pa ta vlada po njenih besedah ne uredi dolgotrajne oskrbe in ne uredi primerne dostopnosti zdravnikov, to spravlja bolne starejše v obup, obup pa je klic do samomorilnosti, je sklenila.

Zdravnik Urh Grošelj je poudaril, da ni član Združenja slovenskih katoliških zdravnikov, temveč je bil zaprošen, da kot profesor medicinske etike in član komisije za medicinsko etiko predstavi pogled stroke. In kot tak je zelo, zelo proti, je sporočil. Povsod po svetu, kjer je bil takšen zakon sprejet, so se pojavile zlorabe. Podatki raziskave, ki je bila izvedena na primeru Belgije, so pokazali, da polovica primerov evtanazije ni bila prijavljena, 30 odstotkov primerov pa je bilo – po mnenju anonimnih zdravnikov – opravljena brez izrecnih soglasij. Več kot polovica evtanazijskih sester je navedla, da je izvedla evtanazijo brez eksplicitne, jasne zahteve teh pacientov, je našteval Grošelj. Indici torej kažejo na veliko možnost zlorab in profesor je skeptičen, da bi nadzor lahko te zlorabe preprečil. Spregovoril je tudi o primeru Kanade. Tam je bilo leta 2016 tisoč evtanazij, leta 2022 pa 13.000 evtanazij. Navedel je še, da medicina hitro napreduje in lahko lajša praktično vse bolečine. Poudaril je, da je veliko težav psiholoških oziroma socialnih, veliko je osamljenosti. Lahko se zgodi, da osamljeni ostareli svojo težavo rešujejo z evtanazijo.

Roman Globokar, teolog in član komisije za medicinsko etiko, je tudi izrazil nasprotovanje evtanaziji. Navedel je, da imamo že zakon o pacientovih pravicah, po katerem lahko pacient zavrne oblike zdravljenja, ki bi nesorazmerno podaljševale življenje in trpljenje. V imenu Gibanja za življenje je dejal, da se zavzemajo predvsem za celostno paliativno oskrbo, ki vključuje spremljanje bolnika, da zadnji del življenja ne preživi osamljen ali izrinjen v institucijah. Po njegovih besedah je življenje dar, ki nam je bil podarjen in ki ga ne smemo odvreči, ko je šibko, ranljivo. Pozval je, da je treba umirajočim stati ob strani, ne pa jih usmrtiti. Opozoril je še na psihološki vidik človeka, ki je v takšnem položaju. Če se takšen človek počuti, kot da je v breme svojcem, bo morda čutil prikrit pritisk, da se odloči za evtanazijo.

Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit je navedel, da bi ta možnost olajšala ne le trpljenje tistih, ki v tem hipu trpijo, temveč tudi svojcev, ki trpijo ob trpljenju svojcev in najljubših in ki bi jim dejstvo, da imajo svobodno izbiro, lahko bilo v veliko oporo in olajšanje. Pleterski je javnosti sporočil, da bo na referendumu odločala o svoji usodi, vsak bo glasoval o sebi. "To je zgodovinska priložnost, ki jo kaže izkoristiti," je dejal.

Aleš Primc iz Gibanja za otroke in družine je proti zato, ker ga je strah pred smrtjo, in če bi bil zakon sprejet, bi grožnja medicinske zastrupitve visela nad vsemi. Moti ga tudi sporočilo, ki ga po njegovem mnenju predlog pošilja otrokom: da je umik iz trpljenja smrt. In če bo neka družina "dala ubiti staro mamo", kaj bo povedala otroku, ki bo dejal, da trpi, se je vprašal. Treba se je boriti, je poudaril. Primc meni, da želi vlada z uvedbo evtanazije prihraniti pri pokojninah in zdravstveni oskrbi starejših.

Maja Marčič iz Zelene Akademije je načeloma za, a obenem poudarja, da je tako strogo ločevanje na "za" in "proti" neprimerno, ker je tematika kompleksna. Predstavila je osebni primer. Pred desetimi leti je bila na Nizozemskem, kjer se je njen prijatelj po letih in letih trpljenja na postelji odločil za evtanazijo. In čeprav je bila tam na božični večer vsa njegova družina, je umiral tri dni, ker mu je po vsem tem času zrasla toleranca na zdravila in je nato umiral v mukah, je opisala in se vprašala, ali je ta primer argument za ali proti. Pozvala je občinstvo, naj si samo poišče odgovor. Meni, da mora biti paliativa na prvem mestu, a v določenih primerih "se drugače ne da".