Razprava na parlamentarnem odboru za zdravstvo ter notranje zadeve je potekala o datumu izvedbe posvetovalnih referendumov, ne pa o njihovi vsebini.
To so predlogi posvetovalnih referendumov o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v državni zbor, o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno uporabo.
Kot je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar, so poslanci Svobode vztrajali, da bi se trije posvetovalni referendumi izvedli skupaj z evropskimi volitvami 9. junija. Kot je pojasnila Sara Žibrat iz Svobode, bi s tem tudi povečali volilno udeležbo na evropskih volitvah. "Sem mnenja, da se bodo evropski kandidati med kampanjo najbrž morali opredeliti tudi glede referendumskih vprašanj in tako bodo ta vprašanja dobila tudi pozornost volivcev," je dejala.
V koalicijskem SD-ju ter opozicijskih SDS-u in NSi-ju pa so menili, da datum ni primeren prav zaradi pomembnosti evropskih volitev in vseh treh referendumov. "Vsekakor menimo, da so evropske volitve ene najpomembnejših volitev. Mogoče jih državljani in državljanke ne jemljejo tako resno, kot so," je dejala Bojana Muršič iz SD-ja.
SD, SDS in NSi so zato predlagali izvedbo referendumov 24. novembra, ko je že načrtovan referendum o drugem bloku krške jedrske elektrarne, je dodala Arhar.
Na obeh odborih je bil nato za datum posvetovalnih referendumov potrjen 9. junij. Zadnjo besedo glede datuma bo imel državni zbor.
Zorčič: Glasovnice so popolnoma varne
Državna volilna komisija se na 9. junij pripravlja po najzahtevnejšem scenariju. Kot je v pogovoru z Ireno Ulčar Cvelbar za Odmeve dejal direktor državne volilne komisije Igor Zorčič, bo papirja dovolj, naročili so tudi dodatne skrinjice, ker jih trenutno primanjkuje. "Če bo na dan volitev tudi več referendumov, se ukvarjamo tudi z vprašanjem, kakšne barve bodo lističi, da se bodo lahko lističi različne barve metali v iste skrinjice," je dodal.
Zorčič se je odzval tudi na obtožbe SDS-a, ki je na svetu stranke problematiziral ukinitev 402 volišč v zadnjih desetih letih, predvsem na podeželju. "Podatki ne kažejo na to, da bi to kakor koli vplivalo na volilno udeležbo," je dodal Zorčič.
Tudi v Uradu varuha človekovih pravic so dejali, da se v zadnjih desetih letih nanje ni obrnil nihče, ki bi trdil, da mu je bilo zaradi ukinjanja ali združevanja volišč oteženo ali onemogočeno glasovanje.
SDS želi tudi sprotno štetje glasovnic, oddanih na predčasnem glasovanju. Na DVK-ju odgovarjajo, da so glasovnice popolnoma varne. "V času predčasnega glasovanja moramo zagotoviti varnost tega volilnega materiala, ki ga je relativno veliko, sploh na nekaterih voliščih. To bomo tudi storili. Ne moremo pa širši javnosti razlagati, na kakšen način," je še dodal Zorčič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje