Poslanci so sprejeli tri odloke o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi so določili datum njihove izvedbe. To bo 9. junij, ko bodo potekale tudi evropske volitve. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za razpis referenduma, pa so določili ponedeljek, 6. maj.

Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Državljani bodo imeli torej 9. junija priložnost, da izrazijo svoje mnenje o treh temah. V povezavi s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo odgovarjali na vprašanje: "Ali se za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?".

Legalizacija konoplje

Pri referendumu o rabi konoplje bosta vprašanji dve: "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene?" in "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje ina posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?".

Preferenčni glas pri volitvah v DZ

Tretje referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev?".

Za 9. junij so bili v Svobodi in Levici

Odloki o razpisu referendumov so bili izglasovani z glasovi poslancev Svobode in Levice. Za izvedbo referendumov hkrati z evropskimi volitvami so se zavzemali v Svobodi, tudi zato, ker računajo, da bodo s tem na volišča privabili več ljudi. Glasove so prispevali tudi v Levici, kot so pojasnili, iz pragmatičnih razlogov. V opozicijskih SDS-u in NSi-ju so glasovali proti odlokom o razpisu referendumov, v SD-ju pa so se glasovanja vzdržali.

Datum referendumskega odločanja pa ni bil v celoti koalicijsko usklajen, saj se z njim niso strinjali v SD-ju, kjer menijo, da bodo teme referendumov zasenčile evropske teme. Zato so k predlaganim odlokom vložili dopolnila, s katerimi bi datum izvedbe referendumov zamaknili na 24. november. Enaka dopolnila so vložili v NSi-ju, DZ pa je na današnjem glasovanju vsa zavrnil.

Mnenja so se sicer razlikovala tudi o sami vsebini referendumskih vprašanj. Medtem ko so jih podpirali v Svobodi in Levici, pa so imeli nekaj pomislekov glede ustreznosti oz. jasnosti vprašanj tudi v koalicijskem SD-ju. Še bolj kritični so bili v opozicijskih SDS-u in NSi-ju, kjer razmišljajo, da bi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti odlokov o razpisu referendumov o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje.

Predlog za razpis referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so sicer vložile vse tri koalicijske stranke, predloga za druga dva referenduma pa le poslanci Svobode.

Referendumov, ki jih je predlagal SDS, ne bo

Državni zbor je zavrnil predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov, ki so jih vložili v SDS-u. Državljani se torej o zaupanju v vlado, nastanitvah prebežnikov in ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge ne bodo izrekali na referendumu.
Referendumsko vprašanje o zaupanju v vlado bi se glasilo: "Ali ste za to, da vlada RS, ki jo vodi Robert Golob, zaključi s svojim mandatom in se razpišejo predčasne volitve poslank in poslancev v državni zbor?".

Po besedah vodje poslanske skupine SDS-a Jelke Godec imajo volivci pravico odločiti o tako pomembnem vprašanju, kot je vprašanje zaupanja v delo vladne koalicije, pri čemer se ta navezuje na vprašanja korupcije in klientelizma, povečanje števila nezakonitih prebežnikov ter povečanje števila azilnih domov in izpostav. V SDS-u so sicer v razpravi naštevali področja, na katerih je vlada po njihovih besedah neučinkovita. Poleg tega vladi očitajo koruptivno in klientelistično ravnanje. Kritikam so se pridružili tudi v NSi-ju, saj si po besedah Vide Čadonič Špelič "ta vlada zasluži, da odide".

Za poslance koalicije pa gre pri tem referendumskem vprašanju za manipulacijo in politično propagando SDS-a pred evropskimi volitvami. Opozarjali so tudi na mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja, da vprašanje ni v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Tudi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je poudaril, da za takšno referendumsko vprašanje niso izpolnjeni zakonski pogoji, saj je nejasno in ne spada v pristojnost DZ-ja. "Za vlado je pravna država okvir, in ne ovira," je poudaril.

Sorodna novica Janša v Središču ob Dravi: Sklep o postavitvi azilnega doma šokanten

O nastanitvah prebežnikov

Poslanci SDS-a so prav tako predlagali razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah prebežnikov. Po predlogu bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji gradijo novi azilni domovi in njihove izpostave za nastanitev nezakonitih migrantov?", v SDS-u pa so ga vložili po vladni odločitvi o vzpostavitvi izpostav azilnih domov na Obrežju in v Središču ob Dravi.

"Dejstvo je, da azilni dom in prisotnost migrantov povečujeta varnostno tveganje in zmanjšujeta občutek varnosti, ki je ena izmed najpomembnejših človekovih potreb," je v obrazložitvi predloga dejal poslanec SDS-a Andrej Kosi. Gradnja azilnih domov je po njegovih besedah poseg, ki ima velik vpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev, zato je predlog za posvetovalni referendum upravičen. Predlog so podprli tudi v NSi-ju, v katerem menijo, da nezakonite migracije pomenijo tveganje za varnost, je dejala Vida Čadonič Špelič.

Po mnenju vlade pa je takšno referendumsko vprašanje nedopustno. Po pojasnilih državne sekretarke na notranjem ministrstvu Tine Heferle sta zagotavljanje nastanitvenih kapacitet in oskrba prebežnikov obveznost države, zato je referendumsko vprašanje v nasprotju z mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije in z ustavo.

O testiranju funkcionarjev na droge

V SDS-u bi državljane na referendumu tudi povprašali, ali so za to, da DZ sprejme zakon, ki bo urejal obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Kot je v obrazložitvi predloga dejal poslanec SDS-a Jože Tanko, so droge huda zdravstvena, socialna in družinska težava, če pa želimo to težavo zmanjševati, "moramo začeti pri glavi", torej pri funkcionarjih, ki morajo biti zgled.

V vladi in koaliciji so predlog označili kot nepotreben, saj je ta materija že urejena v zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki prepoveduje delo delavcev pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc. Največji opozicijski stranki pa so očitali populizem in manipuliranje.

Sorodna novica Občini Središče ob Dravi in Brežice napovedali upravni spor glede azilnega doma

Zavrnjen tudi predlog soglasja občin glede nastanitve prebežnikov

DZ je z 28 glasovi za in 49 proti zavrnil predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki so jo vložili poslanci SDS-a. Z njo so želeli uvesti obvezno predhodno soglasje občine glede nastanitve prebežnikov ali vzpostavitve azilnega doma, a bi s tem po mnenju vlade in koalicije porušili razmerja med pristojnostmi organov lokalne samouprave in državnih organov.

V SDS-u so zakon vložili po odločitvi vlade, da na Obrežju in v Središču ob Dravi organizira izpostavi azilnega doma. V stranki so namreč prepričani, da sklep vlade o organiziranju začasnih izpostav predstavlja visoko varnostno tveganje za lokalne prebivalce, poleg tega pa se vlada z njimi o tem ni pogovarjala. Po besedah poslanca SDS-a Branka Grimsa bi bilo samoumevno, da vsaka vlada o kateri koli rešitvi, ki zadeva lokalne skupnosti, išče soglasje teh skupnosti. S sprejetjem novele bi imela lokalna skupnost po njegovih besedah učinkovito možnost zaščite pred samovoljo državne oblasti.

Poleg poslancev SDS-a so predlog podprli še v NSi-ju, saj po besedah Jožefa Horvata "poslušajo glas lokalnih skupnosti".

Po drugi strani pa predlog ni naletel na podporo vlade in koalicijskih poslanskih skupin. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča bi namreč s takšno rešitvijo organ lokalne skupnosti posegel v pristojnost in tudi dolžnost države, da izvede svoje zakonske obveznosti. K predlogu je sicer imela pripombe tudi zakonodajnopravna služba, ki je opozorila, da gre pri tem vprašanju za državno pristojnost, in ne pristojnost lokalne skupnosti.

Podobnega mnenja so v koalicijskih poslanskih skupinah. V Svobodi poudarjajo, da je predlog v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Slovenije, posega v pristojnost vlade, je nekonsistenten z dosedanjo pravno ureditvijo, po besedah Tineta Novaka pa je predvsem namenjen blokadi vzpostavitve azilnih domov. Po besedah poslanke Levice Nataše Sukič pa bi podelitev te pristojnosti občinskim svetom pomenila hud odklon od ustave, ki določa podlago za izvirne pristojnosti občin. V SD-ju stališča v sredini razpravi niso predstavili.

Sprejet finančni okvir za prihodnje triletje

Poslanci so na izredni seji sprejeli tudi odlok o javnofinančnem okviru za prihodnje triletno obdobje. V opoziciji so bili v sredini razpravi kritični do obsega javnega trošenja, opozorili so tudi, da je odlok ob prenovi fiskalnih pravil na ravni EU-ja brez uporabne vrednosti. Zaradi prenove pravil bodo jeseni pripravljeni štiriletni fiskalni načrti.

Po odloku o okviru za pripravo vseh štirih blagajn javnega financiranja za obdobje 2025–2027 naj bi se javnofinančni primanjkljaj po lanskih 2,5 odstotka BDP-ja v letu 2025 oblikoval pri 2,7 odstotka BDP-ja, kar bi bilo 0,9 odstotne točke manj od trenutno načrtovanega primanjkljaja za letos. Za leto 2026 je primanjkljaj predviden pri 2,5 odstotka, za leto 2027 pa pri 1,9 odstotka BDP-ja.

Najvišji obseg izdatkov sektorja država je z odlokom določen v znesku 33,85 milijarde evrov za leto 2025, 35,10 milijarde evrov za leto 2026 in 35,65 milijarde evrov za leto 2027. Letos naj bi se ta številka ustavila pri 32,16 milijarde evrov.

Kot je v sredo med obravnavo odloka v DZ-ju spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, so dokument pripravili zaradi zahtev zakona o fiskalnem pravilu, ki zahteva pripravo triletnega odloka. Obenem je dejala, da Evropski komisiji letos aprila ni treba posredovati programa stabilnosti, saj je bil na začetku leta dosežen politični dogovor o reformi fiskalnega okvira EU-ja. "Nova evropska fiskalna pravila bodo predvidoma sprejeta prihodnji teden, zato bo spremljanje srednjeročnih načrtov držav članic glede nacionalnih fiskalnih politik na EU-ravni izjemoma jeseni. Države bodo pripravile štiriletne strukturne fiskalne načrte, ki bodo določili fiksno omejitev glede rasti t. i. očiščenih izdatkov," je navedla.

Opozicijo skrbi trošenje države

Do predloga odloka so bili kritični v opozicijskih SDS-u in NSi-ju. Kot je dejal Jožef Horvat (NSi), številke kažejo, da odlok prinaša obsežno povečanje javnega trošenja. Vladi je očital, da je od novembra, ko je bil obravnavani odlok nazadnje noveliran, povečala javne izdatke za dve milijardi evrov. "Po našem mnenju je čas, da se ta trend vsaj nekoliko uravnoteži, tako da se umiri rast izdatkov in zniža davčna obremenitev," je dodal.

Da odlok nima nobene uporabne vrednosti, pa je opozoril Tomaž Lisec (SDS). "Na matičnem odboru je tudi sam minister za finance potrdil, da smo tako rekoč edina država v EU-ju, ki sprejema proračunske dokumente za prihodnje obdobje, še preden bodo znana nova fiskalna pravila za našo državo. Ko bodo znana, bo treba sprejemati novo spremembo odloka, prilagoditi pa bo treba tudi zakonodajo," je poudaril.

Sorodna novica Slovenija po oceni IMF-a letos z dvoodstotno rastjo in prihodnje leto z 2,5-odstotno

Živic: Slovenija je podpovprečno zadolžena

Na speficifičnost situacije sprejemanja letošnjega odloka je spomnila tudi Andreja Živic (Svoboda). Kot je dejala, so v "nekakšnem lebdečem položaju" med veljavnim fiskalnim pravilom, po katerem proračunske dokumente ocenjuje fiskalni svet, in med pravili, ki naj bi na ravni EU-ja zaživela od jeseni. Glede višine dolga države je povedala, da je Slovenija podpovprečno zadolžena država v evroobmočju in EU-ju, kot taka pa ostaja tudi v srednjeročnih projekcijah. "V okviru spremenjenih fiskalnih pravil EU-ja glede na izkazano stopnjo zadolženosti Slovenija bo treba zagotoviti zniževanje dolga v obdobju konsolidacije v vrednosti najmanj 0,5 odstotka BDP letno, kar je s tem odlokom tudi upoštevano," je dejala.

Milan Jakopovič (Levica) je opozoril, da odlok kljub ponovni uvedbi fiskalnega pravila "še vedno predvideva rekordno porabo denarja za orožje tudi na račun drugih javnih storitev, ki so bistveno bolj potrebne". Dodal je, da bo treba za zagotavljanje solidarne družbe podkrepiti javne sisteme. "Za to pa bi bili potrebni tudi novi davčni in drugi prilivi, ki pa morajo biti bolj progresivni in ne smejo bremeniti le šibkejših, ampak predvsem tiste na vrhu premoženjske lestvice," je ocenil.

Soniboj Knežak (SD) je dejal, da v poslanski skupini opozorila fiskalnega sveta glede potreb po bolj realističnem javnofinančnem scenariju jemljejo resno. Pomembneje pa se jim zdi, da končno pride do prilagoditve prestrogih omejitev na evropski ravni kot tudi do ustrezne nadgradnje domačih fiskalnih pravil, ki bo temu sledila. V okviru tega so se zavzeli za to, da vlada že zdaj začne iskanje potrebnega soglasja za te pomembne odločitve.

Referendumskega dneva ne bo

Končal se je tudi zakonodajni postopek za spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerim so v SDS-u predlagali uvedbo tako imenovanega referendumskega dneva. Predlog je zavrnil že matični odbor, DZ se je danes s tem le seznanil.