Njegova prednost je, da so delci lahko lažji ali težji in oblikovani na načine, ki jih stari proizvodni mehanizmi niso sposobni ustvariti. V septembru 2018 je HP začel zbirati prednaročila za industrijske tiskalnike Metal Jet, ki naj bi prišli na trg zelo kmalu. Med prvimi kupci sta bila Volkswagen in Primo Medical Group.

Raziskovalno ameriško podjetje Gartner je 3D-tisk leta 2018 označilo za tehnologijo, ki ima največji potencial za spremembo poslovnih modelov. Napovedali so, da bo do leta 2021 več kot 75 odstotkov vojaških in komercialnih letal uporabljalo dele, ki so bili natisnjeni.
Prav letalska in medicinska industrija sta prvi začeli uporabljati 3D-tisk. To je bilo v letih, ko je bil ta tisk še tako drag, da so si ga lahko privoščili le pri izdelavi najdražjih delov. To, čemur danes pravimo 3D-tisk, je Boeing tehnologijo izdelave z dodajanjem materialov uvedel že pred 20 leti.

Leta 2018 so tiskali že več kot 50.000 različnih sestavnih delov za svoja letala. Tudi letalski motorji imajo čedalje več takih delov – GE Aviation je v svoj novi motor namesto 855 klasičnih delov vstavil dvanajst natisnjenih (ki so lahko kompleksnejših oblik), s čimer so dobili deset odstotkov zmogljivejši in 20 odstotkov varčnejši turbopropelerski motor.

Pri GE Aviationu so od 90. let sodelovali s podjetjem Morris Technologies in ga leta 2012 tudi prevzeli. Greg Morris je eden izmed pionirjev 3D-tiska, ki je za GE Aviation tiskal prototipe. Toda končni cilj je bil veliko smelejši – želeli so tiskati končne izdelke v količinah za množično prodajo. Prednosti 3D-tiska kovin so zanesljivost, trdnost, nizka teža, minimalni odpad in prilagodljivost pri oblikovanju. Medtem so pri slabostih poudarjene težavna optimizacija postopka, hitrost in omejena velikost.