Leta 2015 je raketi Falcon 9 kot prvi uspelo v orbito odpeljati tovor in navpično pristati. "Dobrodošla nazaj, miška," se je po uspešni vrnitvi rakete Falcon 9 iz vesolja in njenem varnem pristanku v bližini floridskega Cape Canaverala razveselil ustanovitelj komercialnega vesoljskega podjetja SpaceX Elon Musk.

Razvoj raket za večkratno uporabo predstavlja priložnost za zmanjšanje stroškov v vesoljski industriji. Tudi zaradi njih so pri Nasi ukinili misije v javnosti priljubljenega črno-belega raketoplana (osnovni razlog sta bili dve nesreči, po preiskavi teh nesreč so odredili postopno ukinitev programa). Vesoljsko plovilo, ki je bilo namenjeno prevažanju tovora in posadke v vesolje in nazaj, je namreč že uporabljalo raketni sistem, ki ga je bilo mogoče znova uporabiti. Do leta 2011, ko je v vesolje poletela zadnja odprava raketoplana, so od 135 odprav s po dvema raketama izgubili zgolj štiri. Raketi, ki sta plovilo Atlantis ponesli na zadnji vesoljski polet, pa sta vsebovali tudi dele, ki so imeli za seboj že 59 odprav.

Podoben podvig je istega leta med poskusnim poletom uspel tudi podjetju Blue Origin, ki ga financira izvršni direktor Amazona Jeff Bezos. A njegova raketa New Shepard je bila precej manjša. Poleti rakete Falcon 9 pa so bili dvakrat višji. Raketa New Shepard je ob uspešni vrnitvi 24. novembra poletela do 100,5 kilometra nadmorske višine. Falcon 9 v prvi stopnji medtem leti do okoli 210 kilometrov nadmorske višine.

Rakete za večkratno uporabo danes razvijajo že na vseh celinah, SpaceX pa gre korak naprej z razvojem Starshipa, ki – če bo uspešen – utegne celotno industrijo obrniti na glavo, saj bo ponovno uporabna tudi druga stopnja. Z orbitalnim točenjem goriva pa bi lahko omogočal prenose do zdaj nesluteno masivih tovorov globoko v Osončje. Z njimi namerava izvajati tudi kolonizacijo Marsa.